Jedro

Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident mora za izkazanost pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

Za izkazanost pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora revident predložiti dokaze za svoje navedbe.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS), št. DS 16/2010 z dne 26. 11. 2010. Z izpodbijanim sklepom je navedena disciplinska komisija ugotovila, da je revident kriv, da se je kot pooblaščeni inženir neupravičeno predstavil v času, ko ni bil član IZS in ni imel statusa pooblaščenega inženirja tako, da je z neveljavnim žigom IZS z evidenčno številko pooblaščenega inženirja in oznako poklicne zbornice 21. 4. 2010 potrdil geotehnično mnenje za potrebe investitorja A. A., zato mu je na podlagi 21. in 23. člena Disciplinskega pravilnika IZS izrekla ukrep začasnega izbrisa iz imenika IZS za dobo 6 mesecev (1. točka izreka); navedla, da je v ostalem delu zahteva disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka kot neutemeljena zavrnjena (2. točka izreka) in naložila revidentu plačilo stroškov disciplinskega postopka v znesku 918,00 EUR (3. točka izreka). Disciplinsko sodišče je s sklepom z dne 11. 4. 2011 pritožbi revidenta in disciplinskega tožilca zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da revident na dan, ko je potrdil navedeno geotehnično mnenje, ni imel statusa člana in pooblaščenega inženirja IZS, zaradi česar ne bi smel opravljati nalog pooblaščenega inženirja in uporabiti žiga IZS.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. V obravnavani zadevi revident navaja, „da v sodni praksi o pravnem vprašanju glede disciplinske sankcije začasnega odvzema pooblastila z začasno izključitvijo iz inženirske zbornice zaradi težjih kršitev ni enotnosti oziroma Vrhovno sodišče o tem še ni odločalo.“

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s tako postavljenim vprašanjem ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot je opisan v 7. točki obrazložitve tega sklepa. To vprašanje namreč samo po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost glede na vsebino obravnavane zadeve, in konkretizacije ter opredelitve razlogov, zaradi katerih revident meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Brez natančno in konkretno postavljenega vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, pa ni mogoča niti presoja neenotnosti sodne prakse prvostopenjskega sodišča, ki jo revident sicer nekonkretizirano uveljavlja. Zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavanem primeru ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so nedoločen pravni pojem, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisati posledice izpodbijane odločitve in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

10. V obravnavani zadevi revident navaja, da svojo dejavnost opravlja izključno v funkciji pooblaščenega inženirja v smislu določbe 132. člena ZGO-1, zato pomeni zanj izrečeni ukrep prepoved opravljanja celotne dejavnosti in s tem ogroženost njegove lastne eksistence in njegove družine. Le s temi navedbami revident po presoji Vrhovnega sodišča glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ni izkazal, da so posledice izpodbijane odločitve (ukrep začasnega izbrisa iz IZS za dobo 6 mesecev) zanj zelo hude. Revident namreč ni predložil nobenih dokazov o svojih prihodkih in premoženju niti o prihodkih in premoženju njegovih družinskih članov. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da mu je z izpodbijano odločitvijo začasno onemogočeno le opravljanje funkcije pooblaščenega inženirja, ne pa tudi kakšnih drugih dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe.

11. Glede na obrazloženo revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost te revizije. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.