Jedro

Vpis v imenik Inženirske zbornice Slovenije in izbris iz imenika sta konstitutivnega značaja, kar pomeni, da šele z dejanjem vpisa oziroma izbrisa posameznik pridobi oziroma izgubi status pooblaščenega inženirja in s tem povezana pooblastila oziroma upravičenja.

Tožnik je bil na podlagi izrečenega disciplinskega ukrepa iz imenika izbrisan v času, ko je potrdil geotehnično mnenje, kar pomeni, da ob potrditvi mnenja ni imel statusa člana in pooblaščenega inženirja Inženirske zbornice Slovenije. Zato ne bi smel opravljati nalog pooblaščenega inženirja in uporabiti žiga Inženirske zbornice Slovenije, ki ob potrditvi geotehničnega mnenja ni bil več veljaven.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Disciplinska komisija Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS) ugotovila, da je tožnik kriv, da se je kot pooblaščeni inženir IZS neupravičeno predstavil v času, ko ni bil član IZS in ni imel statusa pooblaščenega inženirja tako, da je z neveljavnim žigom IZS z evidenčno številko pooblaščenega inženirja in oznako poklicne zbornice dne 21. 4. 2010 potrdil geotehnično mnenje za potrebe investitorja A.A. Opisano ravnanje, ki je bilo storjeno iz malomarnosti v nasprotju z določilom 7. člena Pravilnika o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev v zvezi z določilom 132. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in določilom 9. člena Statuta IZS, predstavlja disciplinsko kršitev po 31. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, zaradi česar je bil tožniku na podlagi 21. in 23. člena Disciplinskega pravilnika IZS izrečen ukrep začasnega izbrisa iz imenika IZS za dobo šestih mesecev. V ostalem delu je bila zahteva disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka kot neutemeljena zavrnjena. S sklepom je bilo tožniku naloženo plačilo stroškov disciplinskega postopka v znesku 918,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je disciplinski tožilec na podlagi prijave o ugotovljenih nepravilnostih vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, v kateri je zahteval izrek disciplinskega ukrepa za hujšo kršitev, ker naj bi tožnik z neveljavnim žigom IZS potrdil Poročilo o pregledu planuma temeljnih del igrišča za odbojko na mivki v Šentjurju z datumom oktober 2008, z neveljavnim žigom pa naj bi tožnik potrdil tudi geotehnično mnenje za potrebe investitorja A.A. z dne 21. 4. 2010, čeprav tožnik v tem času ni imel statusa pooblaščenega inženirja. Kot pojasnjuje Disciplinska komisija, se tožnik in njegova pooblaščenka nista udeležila disciplinske obravnave dne 9. 11. 2010. Komisiji je pooblaščenka v dopisu sporočila le, da se obravnave ne moreta udeležiti zaradi bolezni pooblaščenke. Po 89. členu Disciplinskega pravilnika se za opravičljiv razlog za odsotnost šteje bolezen kršitelja, ki jo ta izkaže z ustreznim potrdilom. Glede na navedeno po ugotovitvi Disciplinske komisije v obravnavani zadevi niso bili podani opravičljivi razlogi za preložitev disciplinske obravnave, zaradi česar je komisija obravnavo opravila kljub odsotnosti kršitelja in njegove pooblaščenke. Iz listinske dokumentacije po ugotovitvi Disciplinske komisije izhaja, da je tožnik podpisal in potrdil z žigom pooblaščenega inženirja tako Poročilo o pregledu planuma temeljnih del igrišča za odbojko na mivki v Šentjurju kot tudi goetehnično mnenje z dne 21. 4. 2010. Po vpogledu v poročilo evidenčne službe IZS je senat Disciplinske komisije ugotovil, da je bil tožnik na podlagi pravnomočnega sklepa disciplinskega organa IZS izbrisan iz imenika IZS v času od 26. 5. 2009 do 26. 5. 2010, ko se je na podlagi lastne zahteve ponovno vpisal v imenik IZS. Po poročilu evidenčne službe tožnik po izbrisu iz imenika evidenčni službi ni vrnil žiga, kot zahteva to Pravilnik o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev, zaradi česar je evidenčna služba v skladu z določbami pravilnika veljavnost žiga preklicala v Uradnem listu Republike Slovenije. Tako je tožnik v času, ko je bil izbrisan iz imenika IZS, uporabil neveljaven žig. Po 8. členu Statuta IZS posamezniku preneha članstvo z dnem izbrisa iz imenika IZS. Po 7. členu Pravilnika o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev preneha veljavnost enotnega žiga z dnem, ko je imetnik izbrisan iz imenika IZS. Ko imetnik prejme odločbo o izbrisu, mora vrniti izkaznico in enotni žig v 8-ih dneh po pravnomočnosti odločbe pristojni službi IZS, da ju komisijsko uniči. Kolikor posameznik žiga ne vrne v predpisanem roku, pristojna služba IZS po uradni dolžnosti prekliče izdani žig in izkaznico na stroške imetnika. V dokaznem postopku je tako Disciplinski senat ugotovil, da se je tožnik z uporabo neveljavnega žiga lažno predstavil kot pooblaščeni inženir, kot izhaja to iz geotehničnega mnenja z dne 21. 4. 2010. S tem je storil težjo disciplinsko kršitev po 31. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki določa, da stori težjo disciplinsko kršitev član IZS, če se v času izbrisa iz imenika IZS predstavlja kot pooblaščeni inženir. Ker je bil tožnik spoznan za krivega, mu je Disciplinska komisija skladno s 108. členom Disciplinskega pravilnika naložila obveznost povračila stroškov disciplinskega postopka v znesku 918,00 EUR.

Zoper izpodbijani sklep sta tožnik in disciplinski tožilec vložila pritožbi, ki pa sta bili s sklepom Disciplinskega sodišča IZS št. Ds 16/2010 z dne 11. 4. 2011 kot neutemeljeni zavrnjeni. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je senat Disciplinskega sodišča ugodil pritožbi kršitelja v delu, ki se nanaša na očitek o nekontradiktorni izvedbi disciplinskega postopka. Disciplinsko sodišče je zato na podlagi 98. člena Disciplinskega pravilnika pred odločitvijo razpisalo disciplinsko obravnavo. Po mnenju Disciplinskega sodišča je za odločitev pomembno vprašanje časa, v katerem je bil kršitelj izbrisan iz imenika IZS na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa v predhodni disciplinski zadevi. Po mnenju kršitelja je treba šteti, da je bil začasen izbris opravljen 3. 2. 2009, po 3. 2. 2010 pa bi se naj kršitelj kot pooblaščeni inženir ponovno vpisal v imenik IZS. Po ugotovitvi Disciplinskega sodišča je pravilna ugotovitev organa na prvi stopnji, da je bil tožniku na podlagi pravnomočnega sklepa senata Disciplinske komisije z dne 22. 3. 2007 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. U 222/2007-8 z dne 20. 1. 2009 izrečen ukrep začasnega izbrisa iz imenika IZS v času od 26. 5. 2009 do 26. 5. 2010, kot izhaja to iz imenika IZS, ki ga vodi evidenčna služba IZS. Za izbris iz imenika IZS je pomemben datum vpisa zbrisa v evidenco in ne datum pravnomočnosti sklepa disciplinskega organa, kot to zmotno trdi kršitelj. Po 8. členu Statuta IZS namreč članstvo posamezniku v IZS preneha z dnem izbrisa iz imenika IZS, po 9. členu Statuta IZS pa posamezniku s tem dnem preneha tudi status pooblaščenega inženirja IZS. Iz navedenega izhaja, da se je kršitelj dne 21. 4. 2010 ob potrditvi geotehničnega mnenja z uporabo neveljavnega žiga lažno predstavil kot pooblaščen inženir. V zvezi z ugovorom glede odmere stroškov pa pritožbeni organ pojasnjuje, da so bili kršitelju stroški disciplinskega postopka pravilno odmerjeni na podlagi 108. člena Disciplinskega pravilnika, pri čemer so bili v znesek stroškov všteti stroški disciplinske obravnave in stroški strokovno administrativne službe.

V tožbi in pripravljalni vlogi tožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi in se sklicuje na računalniški izpis iz internetne strani IZS, ki ga je predložil že drugostopnemu organu. Izpis, ki predstavlja vpogled v imenik pooblaščenih inženirjev IZS, po mnenju tožnika dokazuje, da je bil tožnik kot pooblaščeni inženir v imenik IZS pod evidenčno številko 03574 vpisan na dan 9. 4. 2010. Kot navaja tožnik, toženka ni dokazala, da je bila z nepooblaščeno uporabo žiga povzročena kakršnakoli škoda oziroma, da bi bil podan kateri od primerov, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena Disciplinskega pravilnika, zaradi česar po mnenju tožnika ukrep začasnega izbrisa iz imenika IZS ni bil izrečen utemeljeno. Tožnik je bil iz imenika IZS izbrisan za dobo enega leta, in sicer v času od 20. 1. 2009 (ko je postala pravnomočna odločitev o izreku disciplinskega ukrepa začasnega izbrisa iz imenika IZS) do 20. 1. 2010 oziroma od 3. 2. 2009 (ko je bila tožniku vročena sodba Upravnega sodišča RS opr. št. U 222/2007-8) do 3. 2. 2010. Obvestilo evidenčne službe IZS, v katerem je navedeno, da je bil tožnik izbrisan iz imenika IZS z dnem 28. 5. 2009, pri odločanju ni pomembno. Tožnik se tako ob potrditvi geotehničnega mnenja dne 21. 4. 2010 ni lažno predstavil kot pooblaščeni inženir, saj je v tem času izrečena sankcija začasnega izbrisa iz imenika IZS za dobo enega leta že prenehala veljati. Pri izdaji izpodbijanega sklepa so bila, kot navaja tožnik, kršena pravila disciplinskega postopka. Disciplinska komisija namreč kršitelju ob vročitvi vabila za disciplinsko obravnavo ni vročila zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, disciplinski senat pa je kljub opravičilu kršitelja in njegove zagovornice disciplinsko obravnavo neupravičeno opravil v njuni odsotnosti. S tem so bila kršena določila 6., 89., 95. in 98. člena Disciplinskega pravilnika IZS (kršitev pravice do obrambe in kršitev načela kontradiktornosti postopka). Tožnik se tudi ne strinja z odločitvijo o stroških postopka, ki ni bila obrazložena niti v izpodbijanem sklepu niti v sklepu, izdanem v pritožbenem postopku. Pri izračun stroškov pa je disciplinski organ upošteval odvetniško tarifo, ki je prenehala veljati z dnem uveljavitve ZOdvT dne 1. 1. 2009. Tožnik zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep in sklep, izdan na drugi stopnji, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo toženka poudarja, da je po Statutu IZS članstvo v zbornici vezano na vpis v imenik in da šele pravnomočna odločba disciplinskega organa, s katero je članu IZS izrečen ukrep začasnega izbrisa iz imenika IZS, predstavlja podlago za pravno veljavni izbris kršitelja iz imenika IZS. Izbris iz imenika izvede evidenčna služba IZS. Kot opozarja toženka, tožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je bil dne 9. 4. 2010 na internetnih straneh IZS v imeniku zaveden kot pooblaščeni inženir. Listina o vpogledu tožnika na internetno stran IZS - v imenik pooblaščenih inženirjev IZS z dne 9. 4. 2010, pa predstavlja po mnenju toženke nedovoljeni dokaz, ki ga po določbi tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pri odločanju ni mogoče upoštevati. Toženka zanika očitek bistvene kršitve pravil postopka. Kot navaja, je po Disciplinskem pravilniku opravičljiva le odsotnost kršitelja in ne tudi odsotnost drugih oseb v postopku. Ker tožnik v obravnavani zadevi ni izkazal opravičljivega razloga za svojo odsotnost, je Disciplinska komisija ravnala pravilno, ko je nadaljevala obravnavo brez kršiteljeve navzočnosti. V disciplinskem postopku tudi ni obveznega zastopanja po pooblaščencu, zaradi česar navzočnost pooblaščenke niti ni bila potrebna. V primeru svoje odsotnosti bi si pooblaščenka lahko priskrbela substituta. Ne glede ne navedeno pa je toženka odsotnost tožnika na obravnavi pred Disciplinsko komisijo sanirala s povabilom tožnika na obravnavo pred Disciplinsko sodišče dne 11. 4. 2011. Obravnave se je tožnik skupaj s pooblaščenko tudi udeležil, s tem pa je bilo tožniku zagotovljeno enako obravnavanje v postopku. Dne 7. 10. 2010 je pooblaščenka tožnika obvestila toženko, da tožniku ni bila vročena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Naslednji dan je pooblaščenka tožnika prejela zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, zahtevo pa je prejel dne 18. 10. 2010 tudi tožnik sam. Zaradi zagotovitve potrebnega časa za pripravo obrambe je toženka nato preklicala obravnavo in jo prestavila na dan 11. 11. 2010. Tožnik je imel tako na voljo zadosti časa za pripravo na disciplinsko obravnavo, saj je pooblaščenka tožnika zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka prejela več kot mesec dni pred obravnavo. Po mnenju toženke drugi odstavek 22. člena Disciplinskega pravilnika ne določa zaprtega kroga kršitev, v primeru katerih je mogoče izreči sankcijo izbrisa iz imenika IZS, temveč zgolj primeroma našteva najhujše kršitve, v primeru katerih je predpisana sankcija izbrisa iz imenika IZS. Med kršitvami je določena tudi kršitev, v primeru katere bi lahko bilo ogroženo ali bistveno moteno delovanje zbornice. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da se je tožnik izdajal za pooblaščenega inženirja, vpisanega v imenik IZS. S tem, ko se je izdajal za člana zbornice, kljub temu, da je bil začasno izbrisan, je po mnenju toženke posegel v nemoteno delovanje zbornice, ki je zadolžena za vodenje imenika svojih članov. Posameznik, ki mu kot pooblaščenemu inženirju mirujejo pravice, in se izdaja za pooblaščenega inženirja, ki naj bi bil vpisan v imenik IZS, grobo posega v delovanje zbornice, katere delovanje temelji na zaupanju tretjih, da njihovi člani svoje delo opravljajo na podlagi strogih pravnih in etičnih standardov. Z ravnanjem tožnika pa je stanovalcem v neposredni bližini gradbišča nastala tudi škoda, saj so morali naročiti drugo geotehnično mnenje, nastali pa so jim tudi dodatni odvetniški stroški. Glede na obrazloženo je bila tožniku po mnenju toženke utemeljeno izrečena sankcija na podlagi 22. člena IZS. Pravilna pa je po mnenju toženke tudi odločitev glede naloženih stroškov postopka. V postopku na prvi stopnji so namreč pred Disciplinsko komisijo nastali stroški obravnave brez navzočnosti kršitelja v višini 1000 točk, stroški evidenčne službe in administrativni stroški v višini 500 točk ter stroški odvetnika v višini 500 točk. Skupaj so tako nastali stroški v višini 2000 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 918,00 EUR. Pri tem je nepomembno, da je Odvetniška tarifa prenehala veljati. Bistvenega pomena je, da je bila vrednost točke, ki jo je povzel Disciplinski pravilnik, javno objavljena. Posledica neveljavnosti Odvetniške tarife lahko pomeni zgolj to, da se vrednost točke ne spreminja temveč ostaja v tisti vrednosti, ki je veljala nazadnje. Glede na navedeno toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V pripravljalni vlogi je toženka priložila v dokaz še računalniški izpisek iz imenika IZS (to je uradne računalniške baze), iz katerega je razviden status tožnika v obdobju od 28. 5. 2009 do 28. 5. 2010. Tožba ni utemeljena.

Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa je pomembno vprašanje, ali je tožnik v času potrditve geotehničnega mnenja št. 02-DM/2010 za potrebe investitorja A.A. dne 21. 4. 2010 imel status pooblaščenega inženirja IZS, ki je pogoj za opravljanje nalog pooblaščenega inženirja ter uporabo žiga IZS. Po ugotovitvi disciplinskih organov IZS tožnik na ta dan ni bil vpisan v imenik IZS, zaradi česar po mnenju toženke ne bi smel potrditi geotehničnega mnenja.

Med strankama v postopku ni sporno, da je bil tožniku s sklepom Disciplinske komisije IZS št. DS 2/2006 1514/IZS-AŽ z dne 22. 3. 2007 izrečen disciplinski ukrep začasnega izbrisa iz imenika IZS za obdobje enega leta, ki je postal pravnomočen dne 20. 1. 2009. Sporno pa je vprašanje datuma, ko je začel izrečeni ukrep pravno učinkovati.

ZGO-1 določa, da pridobi posameznik status pooblaščenega inženirja z dnem vpisa v imenik IZS, z izbrisom pa mu prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila oziroma licence (drugi odstavek 128. člena in drugi odstavek 132. člena ZGO-1). Razlog za izbris predstavlja po zakonu med drugim tudi izrek disciplinskega ukrepa izbrisa iz imenika IZS. Po pravnomočnosti odločbe, izdane v disciplinskem postopku, IZS po uradni dolžnosti izbriše člana zbornice iz imenika (4. alineja prvega odstavka v zvezi s tretjim in devetim odstavkom 132. člena ZGO-1). Zakonski ureditvi sledi tudi Statut IZS, ki določa, da imajo status pooblaščenega inženirja člani IZS, ki izpolnjujejo predpisane pogoje po ZGO-1 in so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev IZS, ki ga vzpostavi in vodi zbornica (prvi odstavek 6. člena Statuta IZS). Posameznik postane član zbornice in pooblaščeni inženir IZS z dnem vpisa v imenik IZS, z izbrisom iz imenika IZS pa njegovo članstvo ter status pooblaščenega inženirja prenehata (8. in 9. člen Statuta IZS).

Iz citiranih pravnih določb po presoji sodišča izhaja, da sta tako vpis v imenik kot tudi izbris iz imenika IZS konstitutivnega značaja, kar pomeni, da šele z dejanjem vpisa oziroma izbrisa posameznik pridobi oziroma izgubi status pooblaščenega inženirja in s tem povezana pooblastila oziroma upravičenja. V obravnavani zadevi je bilo zato treba ugotoviti, na kateri dan je bil tožnik na podlagi pravnomočnega sklepa Disciplinske komisije IZS izbrisan iz imenika IZS. Šele z dnem izbrisa, ki se izvede po pravnomočnosti disciplinske odločitve, je namreč začelo teči enoletno obdobje, v katerem je bilo tožniku prepovedano izvrševanje pooblastil in nalog pooblaščenega inženirja IZS.

Iz podatkov v upravnem spisu ter iz obrazložitve sklepov, izdanih v disciplinskem postopku, izhaja, da sta Disciplinska komisija ter Disciplinsko sodišče IZS po vpogledu v imenik IZS, ki ga vodi zbornica, ugotovila, da je bil tožnik na podlagi izrečenega disciplinskega ukrepa iz imenika izbrisan v času od dne 26. 5. 2009 do dne 26. 5. 2010. Iz navedenega izhaja, da tožnik na dan 21. 4. 2010, ko je potrdil geotehnično mnenje, ni imel statusa člana in pooblaščenega inženirja IZS, zaradi česar ne bi smel opravljati nalog pooblaščenega inženirja in uporabiti žiga IZS, ki ob potrditvi geotehničnega mnenja ni bil več veljaven. Računalniški izpis iz imenika IZS, ki ga je tožnik predložil v pritožbenem postopku, pa tudi po presoji sodišča ne dokazuje, da je bil tožnik na dan 9. 4. 2010 vpisan vpisan v imenik IZS. Datum 9. 4. 2010, ki se nahaja na dnu izpisa, prikazuje zgolj nastavitev datuma računalniškega sistema uporabnika, ki jo uporabnik (kot je splošno znano) lahko poljubno spreminja.

Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je bila tožniku z izpodbijanim sklepom sankcija začasnega izbrisa iz imenika IZS izrečena v nasprotju z določbo drugega odstavka 22. člena Disciplinskega pravilnika. Omenjena sankcija se po navedeni določbi lahko izreče zlasti za tiste težje kršitve, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje ljudi, če je bila povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, če je ogroženo ali bi lahko bilo bistveno ogroženo moteno delovanje zbornice. Tožnik je s tem, ko je v času izbrisa iz imenika IZS (v času mirovanja pravic) nastopal kot pooblaščeni inženir, storil težjo disciplinsko kršitev (31. točka 13. člena Disciplinskega pravilnika), v primeru katere lahko disciplinski organ zbornice kršitelju na podlagi prvega odstavka 22. člena Disciplinskega pravilnika izreče ukrep začasnega izbrisa iz imenika IZS. Primeri, našteti v drugem odstavku 22. člena pravilnika, ko ima težja disciplinska kršitev eno od izrecno omenjenih težjih posledic, pa so v Disciplinskem pravilniku našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da lahko disciplinski organ izreče sankcijo začasnega izbrisa tudi v vseh drugih primerih težjih disciplinski kršitev, ko presodi, da bo z izrekom sankcije dosežen namen kaznovanja.

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je ugotovljene nepravilnosti v postopku na prvi stopnji odpravila že Disciplinska komisija, ko je po pozivu pooblaščenke tožniku naknadno vročila zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Disciplinsko sodišče IZS pa je po vložitvi pritožbe dokazni postopek kljub pravilno izvedeni obravnavi pred organom na prvi stopnji z izvedbo disciplinske obravnave še dopolnilo. Disciplinske obravnave se je v pritožbenem postopku udeležil tudi tožnik s pooblaščenko, zaradi česar ni utemeljen očitek, da tožniku ni bila dana možnost obrambe.

Pravilno so bili odmerjeni tudi stroški disciplinskega postopka. Člen 108 Disciplinskega pravilnika določa, katere stroške disciplinskega postopka zajema povprečnina, določa pa tudi način ugotavljanja vrednosti točke, ki je po izrecni določbi pravilnika enaka vrednosti, kot jo določa odvetniška tarifa. V sklepu, izdanem v pritožbenem postopku ter v odgovoru na tožbo je toženka natančno navedla, katere stroške, navedene v 108. členu Disciplinskega pravilnika, zajema povprečnina, ki je bila tožniku naložena v plačilo, pojasnila pa je tudi, kako je določila vrednost točke za obračun nastalih stroškov. Ker se po Zakonu o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, odvetniške storitve ne vrednotijo več na podlagi vnaprej določene vrednosti točke, pač pa v nespremenljivih zneskih oziroma v razponu dveh nespremenljivih zneskov (3. člen ZOdvT), je Disciplinska komisija po mnenju sodišča ravnala pravilno, ko je pri izračunu povprečnine upoštevala zadnjo objavljeno vrednost točke po Odvetniški tarifi iz leta 2003. Sodišče je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, sajje izpodbijana odločitev o izreku disciplinskega ukrepa pravilna, v disciplinskem postopku pa so bile odpravljene tudi ugotovljene kršitve pravil postopka.

Zahtevek strank za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.