Jedro

Predlog kot vloga, ki je vezana na rok, je pravočasen, če je v roku izročen pristojnemu sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba (torej tudi predlog za dopustitev revizije), vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po odločitvi, da ni pristojno za odločanje v delu tožbe, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov od bruto zneska prikrajšanja pri plači v višini 22.337,52 EUR in zavrženju tožbe v tem delu (I. točka izreka), razsodilo, da je toženka dolžna tožnici za obdobje od 1. 10. 2004 do 30. 9. 2009 obračunati prikrajšanje pri bruto plači v višini 25.563,93 EUR in ji od tega zneska izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih skupnih bruto zneskov, ki so zmanjšani za pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi (konkretna višina zneskov izhaja iz sodbe), v presežku pa je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da je toženka dolžna tožnici izplačati kapitalizirane zamudne obresti, prav tako zmanjšane za obresti od posameznih zneskov, ki izhajajo iz izreka sodbe (III. točka izreka) ter tožnici plačati stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremenilo tako, da je odmerilo stroške postopka na znesek 8.825,83 EUR (I. točka izreka), v ostalem pritožbo tožnice in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter naložilo toženki, da tožnici povrne tudi stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3.V predlogu za dopustitev revizije toženka postavlja naslednja vprašanja: ‒ ali za prevalitev dokaznega bremena v smislu šestega odstavka 6. člena ZDR-1 v zvezi z zatrjevano diskriminacijo zadostuje splošna trditev delavca kot tožeče stranke v delovnem sporu, da je bil neenako obravnavan v primerjavi "z vsemi drugimi" predavatelji, zaposlenimi pri istem delodajalcu; ali mora delavec za prevalitev dokaznega bremena opredeliti konkretno situacijo vsaj enega zaposlenega, ki bi bil z njim v primerljivem položaju in bi bil obravnavan drugače; ‒ ali gre pri višini prikrajšanja plače, ki se obračunava v skladu s sistemom plač v javnem sektorju oziroma javnimi predpisi, za zahtevek, s katerim stranki ne moreta prosto razpolagati; ‒ ali je sodišče na zahtevo pravdne stranke v skladu z 22. členom Ustave RS dolžno neposredno zaslišati izvedenca, na čigar mnenje nato opre svojo sodbo, če pravdna stranka predhodno opozori na pomanjkljivosti izvedenskega mnenja.

4.Predlog za dopustitev revizije je prepozen.

5.Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in ga vložiti pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek istega člena).

6.Predlog, kot vloga, ki je vezana na (navedeni) rok, je pravočasen, če je v roku izročen pristojnemu sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba (torej tudi predlog za dopustitev revizije), vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.

7.V tej zadevi je odvetnik toženke prejel sodbo sodišča druge stopnje 19. 8. 2024, predlog za dopustitev revizije, ki je naslovljen na sodišče prve stopnje, pa je sodišču prve stopnje poslal 11. 9. 2024. Sodišče prve stopnje ga je odstopilo Vrhovnemu sodišču RS, ki ga je prejelo 19. 9. 2024.

8.Ob jasni določbi ZPP o tem, kje je treba vložiti predlog za dopustitev revizije in ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS ni mogoče govoriti o očitni pomoti v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno sodišče in je temu sodišču tudi poslan.(1)

9.Čeprav je Delovno sodišče v Mariboru v tej zadevi predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču RS, ga je to sodišče prejelo šele 19. 9. 2024, kar je po poteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367. b člena ZPP - torej prepozno.

10.Vrhovno sodišče je zato ob smiselni uporabi 377. člen ZPP predlog zavrglo.

11.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

---.---

Op. št. (1)Glej sklepe II DoR 589/2019, VIII Ips 139/2016, II Ips 83/2011, II Ips 152/2010 itd.