Jedro

Izpodbijani akt, s katerim je bilo tožnici kot sodni tolmački v postopku periodičnega preverjanja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za nemški jezik, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. S tem aktom namreč ni bilo odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o morebitnem izbrisu tožnice iz javnega dela imenika sodnih tolmačev (drugi odstavek 26. člena ZSICT) oziroma o razrešitvi tožnice kot sodne tolmačke (tretji odstavek 26. člena ZSICT v zvezi s 4. točko prvega odstavka 42. člena ZSICT), s katerim bo šele omogočeno ugotavljanje (ne)izpolnjenosti pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti tožnice. Uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve preizkusa je tako pridržano do morebitne odločitve o izbrisu tožnice iz javnega dela imenika sodnih tolmačev oziroma o njeni razrešitvi.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju toženka) tožnici kot sodni tolmački odredila opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za nemški jezik, ki bo potekal 11. 1. 2024 s pričetkom ob 8. uri (pisni del) ter 18. 1. 2024 s pričetkom ob 15. uri (ustni del) pred 6-člansko komisijo (1. točka izreka). Toženka je še odločila, da je tožnica dolžna posebni preizkus strokovnosti opraviti najkasneje do 31. 12. 2024 (2. točka izreka) in da je na podlagi izstavljenega računa dolžna poravnati stroške opravljanja posameznega posebnega preizkusa strokovnosti v višini 438,00 EUR (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnica 20. 1. 2009 imenovana kot sodna tolmačka za nemški jezik in da se je skladno s 26. členom Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT) dolžna strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih. Strokovnost sodnih tolmačev se na podlagi 27. člena ZSICT preverja po poteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih petih let. Tožnica je za obdobje od 21. 1. 2017 do 26. 3. 2022 predložila dve dokazili o udeležbi na strokovnih izobraževanjih s pravnega področja in hkrati predlagala, da se njeno redno preverjanje strokovnosti izvede z opravljanjem preizkusa strokovnosti. Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje (v nadaljevanju Strokovni svet) je redno preverjanje strokovnosti v predmetni zadevi dodelil začasnemu strokovnemu telesu za nemški jezik, ki je ugotovilo, da tožnica v obdobju preverjanja ni preložila zadostnega števila dokazil o rednem strokovnem usposabljanju, ter predlagalo, da dodatno predloži tri overjene anonimizirane prevode, ki jih je izdelala v času obdobja preverjanja. Ker tožnica z njimi ni razpolagala, je predlagala, da se jo napoti na opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti. Strokovni svet je zato sprejel sklep, da se redno preverjanje strokovnosti tožnice za obdobje od 21. 1. 2017 do 26. 3. 2022 izvede z opravljanjem posebnega preizkusa strokovnosti.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da je toženko seznanila s tem, da se je 30. 9. 2022 in 14. 11. 2022 udeležila dveh seminarjev za nemški jezik, toženka pa ji je šele 6. 7. 2023 poslala poziv, naj posreduje tri overjene anonimizirane prevode, ki so bili izdelani v času obdobja preverjanja. Takrat je tožnica predložila potrdili o udeležbi na dveh navedenih seminarjih za nemški jezik in dokazilo, da se bo v času od 17. 7. 2023 do 28. 8. 2023 udeležila individualnega tečaja konverzacije v nemškem jeziku v trajanju 40 enot. Prav tako se je 25. 10. 2023 udeležila dodatnega 3-urnega seminarja za nemški jezik, v obdobju od 2022 pa se je udeležila še dveh splošnih seminarjev. Ker je predložila vsa navedena potrdila, je po mnenju tožnice izpodbijana odločba nezakonita in nesorazmerna. Navaja, da je toženki v dopisih kot alternativni možnosti predlagala bodisi podaljšanje roka za predložitev potrdil za nemški jezik bodisi preizkus po prvi1 ali četrti alineiji2 tretjega odstavka 27. člena ZSICT, zato ne drži navedba toženke, da je tožnica sama predlagala preizkus strokovnosti. Opozarja, da sta potrdili, ki jih je predložila za splošni (pravni) del, ustrezni, in da se manko potrdil v konkretni zadevi nanaša zgolj na potrdila o nemškem jeziku, zato je dokazala izpolnjevanje pogoja izobraževanja na splošnem (pravnem) področju. Toženka je zato z odreditvijo opravljanja celotnega posebnega preizkusa strokovnosti postopala v nasprotju z ZSICT in Pravilnikom, saj tožnica s strokovnim znanjem razpolaga. Navaja, da ZSICT ne določa, da je opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti predvideno tudi za periodična preverjanja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Hkrati s tožbo je tožnica podala predlog za izdajo začasne odredbe. Opozarja, da se v skladu s 6. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) šteje, da kandidat preizkusa ni opravil, če na dan preizkusa brez upravičenega razloga ne pristopi k njegovemu opravljanju ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus. Če se preizkusa ne bo udeležila, bo po mnenju tožnice toženka presojala upravičenost razlogov za odstop in zahtevala plačilo stroškov, navedeno pa bo verjetno ponovila trikrat in na ta način dosegla izbris tožeče stranke. Karkoli bo storila glede pristopa k preizkusu strokovnosti, bo po njenem mnenju povzročilo izgubo pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe v upravnem sporu, to pa vodi do izvotlitve njene pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave in pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Navedeno po zatrjevanju tožnice nedvomno predstavlja težko popravljivo škodo, ki je v neposredni vzročni zvezi z realizacijo izpodbijane odločbe. Navaja, da z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe ne bo prizadeta niti javna korist niti korist nasprotne stranke. Sodišču predlaga, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in do izdaje pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu zadrži izvršitev 1., 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe predlaga njeno zavrnitev.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Tožnica v tem upravnem sporu izpodbija odločbo, s katero ji je bilo kot sodni tolmački v postopku periodičnega preverjanja strokovnosti odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za nemški jezik.

8. V okviru predhodnega preizkusa tožbe sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu. Skladno z drugim odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče na procesne predpostavke iz prvega odstavka istega člena paziti po uradni dolžnosti. ZUS-1 med procesnimi predpostavkami določa, da mora biti akt, ki se izpodbija s tožbo, upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

9. V skladu z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu le, če tako določa zakon (prvi odstavek). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek). Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so ti predmet presoje le, če tako določa zakon. Tako je po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 dovoljeno v upravnem sporu izpodbijati tiste sklepe, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

10. Možnost odreditve posebnega preizkusa strokovnosti sodnega tolmača določa drugi odstavek 26. člena ZSICT in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik. Slednji v prvem odstavku 22. člena določa, da Strokovni svet preverja strokovnost sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev praviloma tako, da oceni ustreznost najmanj petih dokazil o strokovnem izpolnjevanju, ki so bila izdana v časovnem obdobju petih let, za katerega se strokovnost preverja, pri čemer se mora večina navedenih dokazil nanašati na strokovno področje ali podpodročje oziroma jezik, za katerega je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan. V tretjem odstavku 7. člena nadalje določa, da se lahko strokovnost in praktične sposobnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača preveri na enega od preostalih načinov preverjanja strokovnosti po zakonu, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače,3 za katerega Strokovni svet meni, da je najustreznejši, če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač predpisanih dokazil pravočasno ne predloži ali če jih Strokovni svet oceni kot neustrezna ali nezadostna. Minister lahko na podlagi drugega odstavka 26. člena ZSICT na predlog Strokovnega sveta odredi, da morajo sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači s posameznih strokovnih področij in podpodročij oziroma jezika v določenem roku opraviti posebne preizkuse strokovnosti. Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač preizkusa ne opravi, se izbriše iz javnega dela imenika in se spet vpiše v ta imenik po opravljenem preizkusu, v tem obdobju pa mora pri ministrstvu deponirati štampiljko in izkaznico. Celotni preizkus se lahko v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZSICT opravlja največ trikrat; če oseba v treh poskusih preizkusa ne opravi, se šteje, da ne izpolnjuje pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, to pa vodi v njegovo razrešitev (4. točka prvega odstavka 42. člena ZSICT).

11. Po presoji sodišča izpodbijani akt, s katerim je bilo tožnici kot sodni tolmački v postopku periodičnega preverjanja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za nemški jezik, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. S tem aktom namreč ni bilo odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o morebitnem izbrisu tožnice iz javnega dela imenika sodnih tolmačev (drugi odstavek 26. člena ZSICT) oziroma o razrešitvi tožnice kot sodne tolmačke (tretji odstavek 26. člena ZSICT v zvezi s 4. točko prvega odstavka 42. člena ZSICT), s katerim bo šele omogočeno ugotavljanje (ne)izpolnjenosti pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti tožnice.4 Uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve preizkusa je tako pridržano do morebitne odločitve o izbrisu tožnice iz javnega dela imenika sodnih tolmačev oziroma o njeni razrešitvi.

12. Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati niti dejstvo, da je v pravnem pouku izpodbijanega akta navedeno, da je zoper njega dovoljen upravni spor, saj napačen pravni pouk tožnici ne more zagotoviti več procesnih pravic, kot ji jih daje zakon.

13. Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, jo je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

**K II. točki izreka**

14. Predlog za izdajo začasne odredbe ni dovoljen.

15. Iz 32. člena ZUS-1 izhaja, da je zakonodajalec kot enega izmed formalnih pogojev oziroma procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi določil tudi obstoj dopustne tožbe.5 Ta procesna predpostavka pa v konkretnem primeru ni podana. Sodišče je ob odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe z izrekom pod točko I izreka odločilo o tožbi in sicer tako, da jo je zavrglo. Posledično je sodišča zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe (smiselno 4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

**K III. točki izreka**

16. Odločitev o stroških postopka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Predlog za opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti. 2 Določitev drugega ustreznega načina, ki bo zagotovil preverjanje strokovnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača. 3 Preostali načini preverjanja strokovnosti so določeni v tretjem odstavku 27. člena ZSICT, in sicer: (1) s predlaganjem oprave posebnega preizkusa strokovnosti; (2) preverjanje vestnosti izdelave treh naključno predloženih anonimiziranih prepisov izvedenskih mnenj, cenitev ali prepisov prevodov, izdelanih v minulem obdobju imenovanja; (3) upoštevanje mnenj, priporočil, ocen ali drugih dokazil o strokovnem izpopolnjevanju ali (4) z določitvijo drugega ustreznega načina, ki bo zagotovil preverjanje strokovnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 42/2013 z dne 22. 5. 2013. 5 Tako tudi M. Dobravec Jalen, v: E. Kerševan (ur.): Zakon o upravnem sporu s komentarjem. GV založba, Ljubljana 2019, str. 214-215.