Jedro

Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.

Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je z začasno odredbo z dne 19. 1. 2022 predlagal, da sodišče mladoletna otroka udeležencev postopka začasno zaupa v varstvo in vzgojo predlagatelju, da nasprotna udeleženka do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka nima stikov z otrokoma ter da je dolžna od izdaje začasne odredbe plačevati preživnino v višini 150 EUR mesečno za vsakega od njiju na osebni račun predlagatelja.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 21. 1. 2021 (1. točka izreka) in z dne 19. 1. 2022 (2. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je predlagateljevi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je 2. točko izreka razveljavilo in zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 19. 1. 2022. 4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 15. členu določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti.

7. Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (novela M) prvi odstavek 10. člena ZIZ spremenil na način, da se sedaj glasi: "Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek."

8. Z novelo ZIZ - M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije. Glede na to je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP).

9. Poleg smiselne uporabe določb o izvršbi (239. člen ZIZ) se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP (15. člen ZIZ). Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi ta lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" in v katerem (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti nujno potrebno, a le začasno varstvo ‒ tako, ki naj traja (najdlje) do končne odločitve o glavni stvari.1

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Na primer II DoR 149/2021, II DoR 400/2018, itn.