Jedro

Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče na naroku 16.12.2013 po sprejemu dodatnega dokaznega sklepa o vpogledu v listine, ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. V kolikor je torej tožeča stranka menila, da takšno postopanje sodišča predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 4.050,40 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo I.) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 544.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter II.) tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožena stranka navedbam v pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnimi razlogi, da v odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, ne sledi navedbam tožeče stranke in izpovedi priče M. Poudarilo je, da ustaljene okoliščine poslovanja tožene stranke in zlasti ravnanje tožeče stranke po zatrjevani zavrnitvi podpisa prodajne pogodbe, verodostojnost pričevanja M. zmanjšujejo, poleg tega pa so tudi navedbe tožeče stranke, in sicer, da je v skladu z dogovorom pravdnih strank s toženo stranko komunicirala izključno pisno, v nasprotju z dejstvom, da o zatrjevani prodajni pogodbi nima nikakršnih listinskih dokazov (razen tistih, ki med strankama tudi sicer niso sporna), torej, da sta se stranki dogovarjali, vendar nikoli dogovorili za sklenitev pogodbe.

6. Listina je najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, za razliko od prič, ki so lahko nezanesljiv spoznavni vir, še zlasti, če gre za oddaljene dogodke. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. (Tudi) iz tega razloga višje sodišče kot pravilno potrjuje ravnanje sodišča prve stopnje, ki ni izvedlo dokaza z zaslišanjem vseh s strani tožeče stranke predlaganih prič. Slednje pritožnik graja z navedbami, da bi prav priča R. D. vedel izpovedati o okoliščinah in o času sklenitve pravnega posla ter načinu sprejema ponudbe tožeče stranke. Ker ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo, naj bi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kar pa ne drži (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju).

7. Če sodišče opusti izvedbo (substanciranega) dokaznega predloga za zaslišanje prič, to lahko pomeni bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP tožeča stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na naroku, na katerem je sodišče njene dokazne predloge zavrnilo. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče na naroku 16.12.2013 po sprejemu dodatnega dokaznega sklepa o vpogledu v listine, ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. V kolikor je torej tožeča stranka menila, da takšno postopanje sodišča predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Tožeča stranka v pritožbi zatrjevane kršitve v postopku na prvi stopnji ni grajala, v pritožbi pa niti ne trdi, da je brez svoje krivde ni mogla grajati. Zatrjevane kršitev že iz tega razloga ni mogoče upoštevati.

8. Tudi sicer pa višje sodišče v celoti pritrjuje jasni, pregledni, logični in analitični obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki je ob nasprotujočih si izpovedih prič in strank na podlagi celotnega dokaznega postopka ugotovilo, da tožeča stranka že sprejema ponudbe s strani tožene stranke ni izkazala, kar še toliko bolj velja za zatrjevano sklenitev pogodbe. Ta zaključek sodišča prve stopnje ni arbitraren, kot to zmotno meni pritožnik, pač pa je odraz metode racionalne argumentacije sodišča prve stopnje, ki temelji na prepričljivi dokazni oceni. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Dokazna ocena sodišča prve stopnje, na podlagi katere je le-to zaključilo, da tožeča stranka sklenitve pogodbe ni dokazala, je zgrajena na pravilno izvedenem dokaznem postopku, sama ocena pa je prepričljiva in jo je mogoče preizkusiti.

9. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj zgolj izpovedba priče M. ni dovolj za zaključek, da je bila zatrjevana pogodba sklenjena, prav tako tudi ne, da ni obrazložilo, katera postopanja tožeče stranke po zatrjevani zavrnitvi podpisa prodajne pogodbe ne potrjujejo njenih navedb. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožeča stranka (kljub zatrjevanemu dogovoru s toženo stranko, da se komunicira izključno pisno), nima nobenih listin, ki bi njene navedbe potrjevale, po zatrjevani zavrnitvi podpisa prodajne pogodbe ni storila ničesar, da bi od tožene stranke izposlovala podpis zatrjevano predhodno ustno sklenjene pogodbe, prav tako pa tudi ni zahtevala njene izpolnitve. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da pred vložitvijo tožbe ni na toženo stranko naslovil nikakršnega zahtevka v zvezi z zatrjevano pogodbo, prav tako pred predmetnim postopkom ni trdil, da bi bila pogodba sklenjena. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da o plačilnih pogojih ni bilo govora. Še več: ko je bilo pritožniku sporočeno, da zaradi zapletov ni prišlo do prodaje vse mehanizacije, je oddal celo novo ponudbo za odkup preostanka iste mehanizacije, za katero v tem postopku trdi, da mu je bila prodana s pogodbo, sklenjeno že 20.5.2011. In nenazadnje: tožeča stranka pogodbenega zneska nikoli ni plačala, prav tako pa ne trdi, da bi tožena stranka kupnino od nje terjala.

10. V zvezi s pritožbenimi očitki sodišču prve stopnje, da pooblaščencu tožeče stranke ni dovolilo postavljati relevantnih vprašanj, višje sodišče ugotavlja, da iz podatkov v spisu zatrjevano nestrinjanje z načinom vodenja obravnave ni zabeleženo. Tožeča stranka je oba zapisnika z naroka podpisala brez kakršnihkoli pripomb, zaradi česar ni nobene podlage za zaključek, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo nepravilno.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi v stroškovnem delu. Ne drži, da sodišče svoje odločitve ni obrazložilo, saj je natančno navedlo, katere stroške je priznalo toženi stranki in v kakšni višini. Pritožbeni očitek, da so stroški odmerjeni previsoko, pa ni konkretiziran, zaradi česar višje sodišče nanj ne more odgovoriti.

12. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.