Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje tožnika in prve toženke spada delež 1/3 nepremičnine parc. št. 581/7, k. o. ... (ID ...), in da sta njuna deleža enaka (vsak ½ celote); da v skupno premoženje spada tudi vrednost skupnih vlaganj v nepremičnino parc. št. 581/7; ugotovilo je obstoj terjatve tožnika do drugega toženca in obratno ter ju pobotalo tako, da je drugi toženec dolžan tožniku plačati 1.426,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2019 dalje; ugotovilo je terjatev tožnika do tretje toženke in obratno, terjatvi pobotalo in odločilo, da je tretja toženka dolžna tožniku plačati 1.426,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2019 dalje; odločilo je, da v pobot uveljavljana terjatev drugega toženca in tretje toženke v višini, kot je razvidno iz izreka sodbe, ne obstoji. Zavrnilo je tožbeni zahtevek nad ½ zahtevanega deleža tožnika na skupnem premoženju, zahtevek glede zahtevane vknjižbe na podlagi pravnomočne sodbe, glede plačila prve toženke tožniku v višini 3.333,33 EUR in 17.800,00 EUR in delno glede obresti.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

3. Tožnik in prva toženka sta bivša zunajzakonska partnerja, in sicer je skupnost trajala od konca leta 2003 do julija 2016. Tožnik je svoj večji delež na skupnem premoženju utemeljeval predvsem na višjih prihodkih iz dela. Pri tem je za tožnika sporno, ali je sodišče pravilno upoštevalo bruto zneske plač, dnevnice in povračila stroškov. Od prve toženke je zahteval tudi vrnitev darila v višini 10.000 EUR in vrnitev zneska 7.800 EUR, ki predstavlja davek od prodaje. Od vseh tožencev je zahteval še povrnitev skupnih vlaganj.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je v zvezi z ugotovljeno višino dohodkov nekdanjih izvenzakonskih partnerjev v času trajanja izvenzakonske skupnosti podana kršitev 8. člena ZPP?

(2) Ali je sodišče v primeru priznanih dejstev dolžno izvajati nadaljnje dokaze za dokazovanje priznanih trditev?

(3) Ali sodba sodišča druge stopnje zadošča standardu obrazloženosti?

(4) Ali za presojo primerjave prihodkov nekdanjih izvenzakonskih partnerjev zadošča zgolj približna/pavšalna ocena oz. s kolikšno točnostjo mora sodišče ugotoviti dohodke nekdanjih izvenzakonskih partnerjev?

(5) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri odločanju o primerjavi prihodkov nekdanjih izvenzakonskih partnerjev, ko je upoštevalo deloma bruto, deloma neto zneske, in ali je z zavrnitvijo dokaznega predloga za angažiranje izvedenca finančne stroke podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

(6) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri odločanju o deležih na skupnem premoženju?

(7) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo ob tem, ko je spremenilo status vloženega posebnega premoženja v skupno premoženje in ga prištelo k prispevku posameznega zakonca iz skupnega premoženja, pridobljenega v posameznem letu, namesto da bi ga materialnopravno ovrednotilo posebej v okviru prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjanju skupnega premoženja?

(8) Ali je prispevek posebnega premoženja posameznega izvenzakonskega partnerja v skupno premoženje zakoncev v pravdi zaradi ugotovitve skupnega premoženja in določitev deleža na njem, lahko zgolj obiter dictum in ne nosilni argument sodišča?

(9) Ali je pritožbeni očitek protispisnosti v zadostni meri konkretiziran, če se sklicuje na listino spisa, ki jo sodišče samo omenja v obrazložitvi?

(10) Ali je v konkretni zadevi šlo pri datumu izplačila 10.000,00 EUR prve toženke tožniku zgolj za tehnično napako, ki jo sodišče lahko samo popravi, ali je šlo za procesno kršitev določb ZPP na podlagi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

(11) Kdaj gre pri odločitvi sodišča za tehnično napako, ki jo sodišče lahko samo popravi, in kdaj za procesno kršitev določb ZPP na podlagi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma, kakšna je razmejitev?

(12) Ali je s tem, ko je tožnik zanikal obstoj sporazuma med izvenzakonskima partnerjema o dokončnem poplačilu terjatve, zadostil trditvi o neobstoju oblike za takšen sporazum?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).