Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da stroški vzpostavitve odvodnjavanja in tlakovanja, kakršno je bilo zagotovljeno na stari služnostni poti, niso stroški prestavitve služnostne poti, ki bi jih moral kriti lastnik služeče stvari.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da stroški vzpostavitve odvodnjavanja in tlakovanja, kakršno je bilo zagotovljeno na stari služnostni poti, niso stroški prestavitve služnostne poti, ki bi jih moral kriti lastnik služeče stvari?

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta do leta 2006 uporabljala pot, ki je tekla po parceli tožencev oziroma njunih pravnih prednikov (ki jo je sodišče poimenovalo stara pot), saj je bila edini način dostopanja do njune hiše. Pravni predniki predlagateljev so služnost priposestvovali. V letu 2006 sta toženca na to pot postavila objekt, pot pa prestavila na novo lokacijo.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožba umaknjena glede drugega podrednega zahtevka in je v tem delu postopek ustavilo (točka A izreka sodbe). Zavrnilo je primarni zahtevek tožnikov za ugotovitev obstoja služnosti po stari poti, kot je to razvidno iz točke B1 izreka sodbe. Delno je zavrnilo prvi podredni zahtevek tožnikov v delu, ki se nanaša na vzpostavitev ustrezne poti z granitnimi kockami ali asfaltom ter ureditvijo odvodnjavanja ter v delu, ki se nanaša na prepoved nadaljnjega poseganja v izvrševanje služnosti po stari poti (točka B4 izreka sodbe, točki 42 in 44 obrazložitve sodbe). Prvemu podrednemu zahtevku je ugodilo v delu, ki se nanaša na ugotovitev stvarne služnosti po novi poti, kot to izhaja iz točke B2 izreka sodbe in v delu, ki se nanaša na prepoved tožencem posegati v lastninsko pravico tožnikov, kot to izhaja iz točke B3 izreka sodbe.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je služnost po stari poti prenehala, vendar je končna sodba vseeno pravilna. Prestavitev služnostne poti na drug del zemljišča je po 219. členu SPZ možna. Dopustna je le, če se bistveno ne spremenijo pogoji za izvrševanje stvarne služnosti. Višje sodišče je sklenilo, da gre za dovolj kvalitetno in dovolj ustrezno pot, da lahko izpolni pravni standard prestavitve služnostne poti. Strinjalo se je z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je vzpostavitev muld in škarpe takšno delo, da ga je mogoče umestiti v drugi odstavek 219. člena SPZ ter potrdilo njegovo stališče, da po navedenem odstavku 219. člena SPZ stroške postavitve in vzdrževanja morebitnih naprav, potrebnih za izvrševanje služnosti, nosi lastnik gospodujoče stvari.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga drugi tožnik. V predlogu za dopustitev revizije zastavi vprašanje, kdo nosi stroške v zvezi s prestavitvijo stvarne služnostne poti.

Navaja, da nova pot ni enakovredna obstoječi in mu ne nudi enakovrednega načina uporabe. Stara služnostna pot je bila tlakovana z granitnimi kockami in je imela urejeno odvodnjavanje ter robnike. Pot so na svoje stroške zgradili njegovi pravni predniki in je bila priposestvovana v vsem svojem obsegu. Glede na to, da je prestavitev služnosti izključno v interesu služnostnega zavezanca, bi moral ta plačati vse stroške njene prestavitve. Če bi toženca na stari poti odstranila granitne kocke in sistem odvodnjavanja, bi predlagatelja lahko s tožbo zahtevala vrnitev v prejšnje stanje, in tako torej ne more biti nič drugače, če gre za premik iste služnosti. Pri prestavitvi služnosti se kakovost nove poti ne sme razlikovati od stare poti.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).