Jedro

Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožniku zato, ker živi skupaj z mamo, zagotovljeno bivanje, zaradi česar se denarna socialna pomoč zniža za 15 %.

Kadar je upravičencu zagotovljeno bivanje, se po 3. odstavku 12. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov. Toženec ima po določbi 34. člena ZSVarPre diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do denarne socialne pomoči živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, prebivanje na istem naslovu lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato mora toženec, upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali bo denarno socialno pomoč znižal in znižanje ovrednotiti. Tožnik sam plačuje svoje stroške bivanja, čeprav živi skupaj z mamo, zato je presoja sodišča prve stopnje, da ima bivanje zagotovljeno v celoti, in s tem zagotovljene tudi 15 % osnovne oskrbe, zmotna. Tožnik bi imel v celoti zagotovljeno bivanje le v primeru, če zaradi bivanja ne bi imel nobenih stroškov. Le v tem primeru bi bilo mogoče šteti, da mu je zaradi zagotovljenega bivanja zagotovljena 15 % osnovna oskrba. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijane odločbe odpravilo glede višine denarne socialne pomoči in zadevo v tem obsegu vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom spremeni tako, da glasi:

II. „Odločbi toženca, št. ... z dne 7. 8. 2014 in št. ... z dne 20. 3. 2014 ter odločbi, št. ... z dne 21. 11. 2014 in št. ... z dne 1. 10. 2014 se odpravijo v delu glede višine denarne socialne pomoči in se zadeva v tem obsegu vrne tožencu v ponovno upravno odločanje.

III. Tožena stranka je dolžna za tožnika na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ... povrniti stroške postopka v znesku 677,16 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

IV. Tožena stranka je dolžna za tožnika na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ... povrniti stroške pritožbe v znesku 276,20 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka izpodbijane sodbe v zvezi s popravnim sklepom z dne 9. 10. 2015 zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca, št. ... z dne 7. 8. 2014 in št. ... z dne 20. 3. 2014 v 1. točki izreka, na priznanje denarne socialne pomoči v višini 265,22 EUR mesečno od 1. 4. 2014 do 30. 9. 2014, izplačilo zapadlih razlik med že priznano denarno socialno pomočjo in minimalnim dohodkom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila, izplačilo razlike do popolne denarne socialne pomoči v znesku 198,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska razlike do plačila in povrnitev stroškov postopka na račun sodišča prve stopnje.

Z II. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca, št. ... z dne 21. 11. 2014 in št. ... z dne 1. 10. 2014 v prvi točki izreka, priznanje denarne socialne pomoči v višini 269,20 EUR mesečno od 1. 10. 2014 do 31. 3. 2015 in povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Sodišče je zagrešilo kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je izrek sodbe nerazumljiv v I. točki izreka glede datuma 230. 9. 2014, poleg tega izpodbijana sodba nima razlogov, v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, le-ti so nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče zgolj navaja materialno podlago za odločitev in izpovedi tožnika in priče, kar pa ni dovolj za dosego standarda obrazložene sodbe. Ni obrazložilo zaključka, da si tožnik z materjo deli 70 % stroškov v zvezi z bivanjem in ni upoštevalo, da tožnik sam plačuje strošek interneta in da ima zaradi hudih zdravstvenih težav še dodatne stroške z zdravili. Tožnik in priča sta skladno izpovedali, kako sta si preuredili garsonjero, sodišče pa neživljenjsko zahteva od tožnika, da si v garsonjeri uredi ločeno enoto. Tožnik plačuje tudi polovico najemnine. Dokazal je, da živi v ločenem gospodinjstvu, saj si z mamo delita vse stroške bivanja in da vsak zase plačuje hrano. Zaključek sodišča, da ni dokazal, da v celoti sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, je zmoten. Denar za hrano si mora še izposojati, da sploh lahko preživi. Sodišče je zmotno uporabilo 12. člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, saj mu s tem, da si z materjo delita stroške bivanja, ni zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka. Plačuje polovico bivalnih stroškov, predvsem pa polovico najemnine, kar bi plačeval tudi, če bi sam sklenil najemno pogodbo. Sodišče ni obrazložilo, zakaj šteje, da ima krite življenjske stroške in v kolikšnem znesku, da ni upravičen do polnega zneska denarne socialne pomoči. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe, vložene po pooblaščencu na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo. Pri tem pa ni zagrešilo ne bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba.

6. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je v I. točki izreka pomotoma zapisalo datum 230. 9. 2014, v obrazložitvi sodbe pa naj bi zgolj navajalo materialno podlago za odločitev in izpovedi tožnika in priče, zagrešilo kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti ne vsebuje in jo je mogoče preizkusiti. Očitno pomoto v zapisu datuma v I. točki izreka je sodišče prve stopnje že popravilo s popravnim sklepom z dne 9. 10. 2015(1) , tudi sicer pa takšna očitna pomota ne predstavlja kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba je obrazložena s (pravilnimi) dejanskimi in (napačnimi) pravnimi razlogi tako, da jo je moč preizkusiti. Napačna uporaba materialnega prava pa ne predstavlja kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju razlog za spremembo sodbe.

7. V tej zadevi se spor nanaša na višino denarne socialne pomoči. Predmet spora je v skladu z 81. členom ZDSS-1 v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnosti in zakonitosti: - dokončne odločbe z dne 7. 8. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 20. 3. 2014, s katero je bila tožniku priznana pravica do denarne socialne pomoči od 1. 4. 2014 do 30. 9. 2014 v višini 225,44 EUR in nanjo vezane pravice iz javnih sredstev, in - dokončne odločbe z dne 21. 11. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 1. 10. 2014, s katero je bila tožniku priznana pravica do denarne socialne pomoči od 1. 10. 2014 do 31. 3. 2015 v višini 228,82 EUR in nanjo vezane pravice iz javnih sredstev.

8. Bistvo spora je v tem, ali je tožniku zagotovljeno bivanje in s tem zagotovljene 15 % osnovne oskrbe. Toženec je namreč v izpodbijanih odločbah ocenil, da je tožniku, ker živi skupaj z mamo(2) , zagotovljeno bivanje, zaradi česar mu je denarno socialno pomoč priznal s 15 % znižanjem. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev toženca sprejelo. Presodilo je, da je tožniku zagotovljeno bivanje in s tem 15 % osnovne oskrbe. Takšna presoja je po stališču pritožbenega sodišča zmotna.

9. Zmanjševanje denarne socialne pomoči je urejeno v 31. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami), skladno s katerim lahko center za socialno delo v primerih iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen.

10. V 3. točki 1. odstavka 31. člena ZSVarPre gre za primer, ko oseba živi z osebami, oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način. Po 2. odstavku 31. člena ZSVarPre Center za socialno delo pri tem upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini v tem primeru odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz 3. odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno (bivanje, prehrana).

11. Razloge iz 1. odstavka tega člena in način njihovega ugotavljanja ter metodologijo upoštevanja vrednosti iz 2. točke 2 odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo (3. odstavek 31. člena ZSVarPre). Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 8/2012 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Mesečna vrednost osnovne oskrbe se skladno z 12. členom Pravilnika upošteva v razmerju do minimalnega dohodka, ki bi upravičencu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov. Kadar je upravičencu zagotovljeno bivanje, se po 3. odstavku 12. člena Pravilnika šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.

12. Toženec ima po določbi 34. člena ZSVarPre diskrecijsko pravico, da zniža denarno socialno pomoč, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi. V primeru, ko upravičenec do denarne socialne pomoči živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, prebivanje na istem naslovu namreč lahko pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov. Zato mora toženec upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera, odločiti, ali bo denarno socialno pomoč znižal in znižanje ovrednotiti. Pri tem pa ga na podlagi 1. odstavka 34. člena ZUPJS zavezuje 2. odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 24/2006 s spremembami). V upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu upravičen odločati po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Toženec mora tako pri znižanju denarne socialne pomoči po prostem preudarku slediti njenemu osnovnemu namenu, to je zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.(3)

13. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev dejanskega stanja glede tega, ali je tožniku zagotovljeno bivanje, zaslišalo tožnika in njegovo mati. Skladno sta izpovedala, da sicer živita skupaj, vendar pa tožnik plačuje polovico najemnine, poleg tega pa tudi polovico skupnih stroškov, pri čemer stroške televizije in interneta v celoti plačuje sam. Na podlagi takšnih izpovedi je sodišče zaključilo, da si tožnik in mati, s katero živi na skupnem naslovu, položnice za vse stroške bivanja, z izjemo položnice za televizijo in internet, delita. To pa je za odločitev v tej zadevi bistvenega pomena. Ob tem, da tožnik nedvomno sam plačuje svoje stroške bivanja, čeprav živi skupaj z mamo, je namreč presoja sodišča prve stopnje, da ima bivanje zagotovljeno v celoti, in s tem zagotovljene tudi 15 % osnovne oskrbe, zmotna, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Tožnik bi imel v celoti zagotovljeno bivanje le v primeru, da zaradi bivanja ne bi imel nobenih stroškov. Le v tem primeru bi bilo mogoče šteti, da mu je zaradi zagotovljenega bivanja zagotovljena 15 % osnovna oskrba.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na temelju 3. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 spremenilo tako, da je izpodbijane odločbe odpravilo glede višine denarne socialne pomoči in zadevo v tem obsegu vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. V zvezi s tem je tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlik zaradi višje priznane denarne socialne pomoči, kot ga je sicer postavil tožnik, preuranjen. Po 3. alineji 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 sodišče izpodbijani upravni akt odpravi in naloži tožencu izdajo novega upravnega akta, če v primeru, ko je pristojni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče ugotovi, da je izpodbijani upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je bilo pooblastilo dano. Toženec bo v 30 dneh od vročitve te sodbe izdal odločbo, s katero bo skladno s pravnim mnenjem pritožbenega sodišča, na katerega je vezan, v okviru diskrecijske pravice iz 34. člena ZSVarPre odločil o znižanju denarne socialne pomoči, pri čemer bo upošteval, da si tožnik, ki sicer živi z mamo, sam plačuje svoje stroške bivanja.

15. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel. Zato je bilo potrebno hkrati odločiti, da je toženec v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP in Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami), dolžan povrniti na račun sodišča stroške postopka na prvi stopnji v skupnem znesku, to je 677,16 EUR. Tožniku je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je odvetnik upravičen do nagrade po 36. členu ZOdvT ob neocenljivi vrednosti predmeta iz 2. odstavka 25. člen ZOdvT. Priznani stroški postopka na prvi stopnji so: dve nagradi za postopek po tarifni številki 3100 v višini 2 krat 167,70 EUR (vloženi sta bili dve tožbi, ki sta bili kasneje združeni v en postopek), nagrada za narok po tarifni številki 3102 v višini 154,80 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV (112,20 EUR), in kilometrina na relaciji A. - B. - A., priglašena za en narok v višini 54,76 EUR.

16. Ker je tožnik s pritožbo uspel, je toženec dolžan na račun sodišča povrniti tudi stroške njegove pritožbe v skupnem znesku 276,20 EUR. Tožniku je bila v pritožbenem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč. Priznani stroški zajemajo 206,40 EUR nagrade za postopek z rednim pravnim sredstvom po tarifni številki 3210, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, in 22 % DDV.

(1) Po 328. členu ZPP predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

(2) Toženec je tožnika po 10. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) štel kot samsko osebo.

(3) 4. člen ZSVarPre