Jedro

Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni podrobneje obrazloženo. Vseeno to ne pomeni, da ni upoštevno, prav tako to ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi. Pridobitev mnenja o ugotovitvi podlage za odpoved je pogoj za podajo odpovedi, na delodajalcu pa je dokazovanje utemeljenosti odpovednega razloga (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 8. 2016 nezakonita in se razveljavi, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki ni prenehalo 25. 10. 2016 in še vedno traja, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 26. 10. 2016 do nastopa dela ter ji povrniti pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da se je prva pogodba o zaposlitvi glasila na delovno mesto Izdelave izolacijskega stekla, druga ustna pogodba, ki je bila odpovedana, pa na delovno mesto Izdelava alu vhodnih vrat in polnil. Gre za opravila v zvezi z delovnim mestom pomožni delavec. Tožena stranka bi ji v okviru tega delovnega mesta lahko odredila opravljanje drugih opravil glede na preostalo delovno zmožnost. Tožena stranka ima pomožne delavce tudi v drugih oddelkih, kjer delavci nimajo stika z visoko temperaturnim trakom in dekor folijo. Tožnico bi lahko razporedila na takšno delo, kjer bi bile upoštevane omejitve, drugega proizvodnega delavca pa bi razporedila na delo, ki ga je opravljala tožnica. To bi lahko bilo storjeno v okviru iste pogodbe in istega delovnega mesta pomožni delavec, brez sklepanja novih pogodb. Za odpoved ni bilo utemeljenega razloga. Tožnica je dobila odpoved zato, ker ima sodne spore s toženo stranko. Mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je neobrazloženo. Tožena stranka gotovo ni predložila vse potrebne delovne dokumentacije, saj je manjkala najmanj pisna pogodba o zaposlitvi. Četudi sodelovanje tožnice v postopku odločanja komisije ni predvideno, bi bilo to nujno zaradi odsotnosti pisne pogodbe. Ker ni sodelovala, dvomi v verodostojnost komisije. Tožena stranka zaposluje nove delavce. Nedavno je objavila razpis za delo v proizvodnji. Četudi je navedla strojno, lesno ali drugo tehnično smer izobrazbe, ne gre zanemariti, da je bila tožnica pri njej zaposlena 8 let in je pridobila izkušnje v proizvodnji. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da sta stranki 26. 3. 2008 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto Izdelava izolacijskega stekla, nakar je bila v 2010 ustno sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto Izdelava alu vhodnih vrat in polnil. V zvezi s tem delovnim mestom oziroma delom je bila tožnica z odločbo ZPIZ z dne 19. 4. 2016 od 2. 4. 2015 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto, na katerem bo opravljala delo brez kontakta s snovmi, na katere je senzibilirana - visoko temperaturni trak, dekor folija po pečenju, epoksi smole s polnim delovnim časom. Predmet presoje je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 8. 2016, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti (4. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.).

7. Kot je upoštevalo sodišče prve stopnje, lahko delodajalec na podlagi prvega odstavka 40. čl. Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 63/2004 in nasl.) invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s tem zakonom ali s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem. Na podlagi šestega odst. 40. člena ZZRZI pa lahko delodajalec, če invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.

8. V obrazložitvi odpovedi je tožena stranka navedla, da tožnici, delovni invalidki III. kategorije, zaposleni na podlagi ustne pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu Izdelava alu vhodnih vrat in polnil, upoštevaje priznane omejitve iz naslova invalidnosti ne more več tega zagotavljati dela, glede na vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, usposobljenost ter preostalo delovne zmožnosti pa ji tudi ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, saj takšnega delovnega mesta nima prostega. V odpovedi je tožena stranka tudi navedla, da je preverila možnosti za zaposlitev tožnice pri drugem delodajalcu, da pa tudi te možnosti ni.

9. Posebnost tega spora je, da je šlo v tožničinem primeru za ustno pogodbo o zaposlitvi, kar je bilo predvsem v upravnem postopku pri ZPIZ zaradi ugotavljanja tožničine invalidnosti povezano z vprašanjem, kaj sploh je bila dejanska vsebina tožničinega dela. Raziskovanje tega je razvidno npr. iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 13. 4. 2016, na katero se opira omenjena odločba ZPIZ z dne 19. 4. 2016, s katero je povezana izpodbijana odpoved. Gre za t.i. delovno mesto Izdelava alu vhodnih vrat in polnil. Vendar pa tožena stranka v svojem aktu o sistemizaciji delovnih mest, ki velja že od leta 2006 (Pravilnik o organizaciji družbe, sistemizaciji delovnih mest in delovnih razmerjih) nima sistemiziranega delovnega mesta Izdelava alu vhodnih vrat in polnil. Tudi ZDR-1 v 28. členu ZDR-1 kot sestavino pogodbe o zaposlitve ne predvideva zgolj naziv delovnega mesta, ampak dopušča opredelitev vrste dela. Je pa sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožena stranka sistemizirano delovno mesto Pomožni delavec, pod katero sodi Izdelava alu vhodnih vrat in polnil. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija, poudarja pa, da tožena stranka tega delovnega mesta nima predvidenega samo v proizvodnji, ampak tudi v drugih oddelkih, kjer delavci nimajo stika s snovmi, na katere je senzibilizirana tožnica. In ravno to je ključno zavzemanje tožnice - da bi ji tožena stranka zagotovila delo v okviru tega delovnega mesta, z upoštevanjem priznanih omejitev iz naslova invalidnosti - da torej niti ne bi bilo potrebno izvesti formalne premestitve na drugo delovno mesto.

10. Vendar pa je tožena stranka dokazala, da nima nobenega prostega delovnega mesta za tožnico glede na njeno izobrazbo (kuharica, prodajalka), usposobljenost ter preostalo delovno zmožnost. Potrebo ima npr. po delavcih s strokovnim, tehničnim znanjem (strojna, kovinarska, mizarska, lesna izobrazba). Razpisano delovno mesto Delo v proizvodnji aluminijastih vrat z dne 15. 6. 2017 (torej celo iz časa po izdaji izpodbijane sodbe, kar presega dejanski okvir njene presoje) se nanaša ravno na takšne izobrazbene pogoje. To ugotavlja tudi sama pritožba. V zvezi s tem neutemeljeno poudarja, da lahko dolgoletne izkušnje nadomestijo neizpolnjevanje pogoja izobrazbe.

11. Prav tako sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo razlogovanju tožnice, da bi lahko ohranila zaposlitev na način, da bi se drugega delavca zaposlilo na njeno delovno mesto, medtem ko bi se tega delavca premestilo na njeno delovno mesto. Ne gre za predpisano obveznost delodajalca, opustitev katere bi lahko privedla do ugotovitve nezakonitosti odpovedi.

12. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 7. 2016 ni podrobneje obrazloženo. Vseeno to ne pomeni, da ni upoštevno, prav tako to ne more biti razlog za nezakonitost odpovedi. Pridobitev mnenja o ugotovitvi podlage za odpoved je pogoj za podajo odpovedi, na delodajalcu pa je dokazovanje utemeljenosti odpovednega razloga (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz utemeljenega razloga in da ji utemeljeno ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za delo, ki bi bilo zanjo ustrezno. Takšen zaključek pa kaže tudi na pravilnost mnenja komisije. V zvezi s tem torej ni odločilna pritožbena navedba, da komisiji ni bila predložena pisna pogodba o zaposlitvi, kot tudi ne, da tožnica ni bila udeležena v postopku pred to komisijo. Kot sama navaja v pritožbi, delavčeva udeležba v postopku pred komisijo niti ni predpisana, da bi lahko šlo za relevantno okoliščino spora.

13. Tožnica neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da ji tožena stranka odpovedi ni podala zato, ker ima spore s toženo stranko. Člen 90 ZDR-1 namreč med neutemeljenimi odpovednimi razlogi določa tudi vložitev tožbe ali udeležbo v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je socialni spor V Ps 1526/2014 sprožila tožnica zoper ZZZS zaradi bolniškega staleža, tožena stranka pa je bila zgolj stranska intervenientka. Drugi socialni spor V Ps 820/2016 je spor med toženo stranko in ZPIZ, tožnica pa je stranska intervenientka. Torej tožnica in tožena stranka v socialnih sporih niti nista nastopali kot stranki. V preostalem delovnem sporu za plačilo odškodnine I Pd 1361/2016 pa je bila tožba vložena že v času po podani odpovedi. Zato je ta spor še toliko manj relevanten kot možni razlog odpovedi.

14. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).