Jedro

Po ustaljeni sodni praksi se solastninski delež tistega solastnika, ki vlaga v nerazdeljeno solastno nepremičnino, ne more spremeniti brez dogovora o spremembi solastninskih deležev. Pritožbeno sodišče je izrecno ugotovilo, da so solastniki hiše sklenili dogovor o izključni lastninski pravici tožnika na mansardnem stanovanju na podlagi njegovih vlaganj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prvi toženec mora tožniku v 15 dneh povrniti 251,99 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Pravdne stranke so zakoniti dediči po pokojnem F. D. V zapuščinskem postopku je prišlo med njimi do spora (1.) glede parc. št. 352/1 k.o. ..., v naravi hiše, katere solastnik je bil zapustnik do 5/8, in sicer zato, ker je tožnik B. D. uveljavljal izključno lastninsko pravico na mansardnem stanovanju, zgrajenem nad celotnim objektom – hišo in naknadno dograjenim prizidkom in (2) glede parc. št. 352/2 k.o. ... in na njej stoječe nedograjene hiše, kar je zapustnik podaril prvemu tožencu D. D., in sicer v zvezi z zahtevkom za vštevanje darila v dedni delež.

2. Predmet preizkusa pred revizijskim sodiščem je odločitev sodišča druge stopnje, ki je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje glede parc. št. 352/1 k.o. ... tako, da je (1) ugotovilo, da mansardno stanovanje predstavlja 157/600 hiše na parc. št. 352/1 k.o. ... ter ne spada v zapuščino in je last B. D., (2) ugotovilo, da v zapuščino spada 281/600 celotne nepremičnine in (3) ugotovilo, da na nepremičnini znašajo solastninski deleži B. D. 211/600, D. D. 54/600 ter dedičev njunega med postopkom umrlega brata A. D., H. D., N. D. in E. D., skupaj 54/600 oziroma vsake 18/600 ter (4) naložilo ostalim solastnikom, da morajo tožniku izstaviti listino, sposobno za vknjižbo njegovega (povečanega) solastninskega deleža v zemljiško knjigo.

3. S sklepom II DoR 272/2010 je bila na predlog toženca D. D. dopuščena revizija glede pravnega vprašanja stvarnopravnih posledic vlaganj v nepremičnino na parc. št. 352/1 k.o. ...

4. V dopuščeni reviziji D. D. uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve procesnih pravil. Trdi, da se po ustaljeni sodni praksi solastninski delež tistega solastnika, ki vlaga v nerazdeljeno solastno nepremičnino, brez dogovora o spremembi solastninskih deležev ne more spremeniti. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja v mansardo sicer res opravljena (pri tem poudarja, da je šlo za vlaganja vseh solastnikov in ne le tožnika), da pa ni bilo dogovora o spremembi solastninskih deležev ter da takega dogovora tožnik niti ni zatrjeval. Drugostopenjskemu sodišču očita odstop od sodne prakse, konkretno od zadeve II Ips 631/2005. Očita mu še, da odstopa od sodne prakse ni obrazložilo, s čimer je kršilo 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter da se ni opredelilo do prej povzetih navedb, ki jih je uveljavljal toženec že v pritožbi, s čimer je zagrešilo procesni kršitvi iz 8. in 14. točke 339/2 člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija je bila vročena tožniku in ostalim tožencem (375. člen ZPP).

6. Tožnik je na revizijo odgovoril in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj jo zavrne. Opozarja, da revident predvsem nedovoljeno napada dejanske ugotovitve ter dejansko stanje prikazuje tako, kot ga sam vidi in kot mu ustreza. Zanika revizijsko trditev, da bi vsi solastniki vlagali v adaptacijo hiše. Prvi toženec D. D. ni prispeval ničesar, kar je potrdil že v sporazumu z dne 25. 1. 1983. Pri gradnji mansarde niso sodelovali niti zapustnik, niti tožnikovi bratje; brata sta sodelovala le toliko, da sta kot solastnika podala soglasja, potrebna za pridobitev upravnih dovoljenj. Višje sodišče je izrecno ugotovilo, da ni obstajal le dogovor o adaptaciji, ampak tudi dogovor o izključni lastninski pravici tožnika na mansardi in z nasprotnimi revizijskimi trditvami revident nedovoljeno posega v dejansko stanje. Ne drži niti, da tožnik ni postavil trditev o dogovoru o njegovi izključni lastninski pravici na mansardi zaradi (izključno njegovih) vlaganj, kar je imelo za posledico spremembo solastninskih deležev na nepremičnini; take trditve je podal na primer v pripravljalni vlogi z dne 9. 7. 2008 in tudi še kasneje.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizija ima prav, da se po ustaljeni sodni praksi solastninski delež tistega solastnika, ki vlaga v nerazdeljeno solastno nepremičnino, ne more spremeniti brez dogovora o spremembi solastninskih deležev. Ne drži pa, da bi bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da so bila vlaganja v mansardo sicer res opravljena, da pa so jih opravili vsi solastniki in ne le tožnik in da ni bilo dogovora, celo trditev ne, o spremembi solastninskih deležev. Pritožbeno sodišče je namreč izrecno ugotovilo, da so solastniki hiše na parc. št. 352/1 k.o. ... sklenili dogovor o izključni lastninski pravici tožnika na mansardnem stanovanju na podlagi njegovih vlaganj. Ta ugotovitev je zapisana v zadnjem odstavku na četrti strani izpodbijane sodbe, kjer je v nadaljevanju ugotovljeno še, da sta izgradnjo mansarde financirala tožnik in njegova žena. Z materialnopravnim stališčem, na podlagi katerega je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, drugostopenjsko sodišče ni odstopilo od sodne prakse, da se z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki; odstopilo torej ni tudi od odločitve v zadevi II Ips 631/2005, na katero se sklicuje revizija.

9. V konkretnem primeru je prvi toženec vložil dopuščeno revizijo (prvi in tretji odstavek 367. člena ZPP). V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Ker je bila revizija dopuščena le glede materialnopravnega vprašanja stvarnopravnih posledic vlaganj v nepremičnino na parc. št. 352/1 k.o. ..., revizijsko sodišče ne more obravnavati revizije v delu, ki uveljavlja procesne kršitve pred sodišči nižjih stopenj.

10. Revizija je torej neutemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Ker je tožnik v revizijskem postopku uspel, je upravičen do povrnitve stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).