Jedro

V zvezi z utemeljenostjo razloga za razveljavitev volitev v svet delavcu je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti ZSDU niti Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora JZ A. ne določata, da podatki o organizacijskih enotah, iz katerih izhajajo kandidati, na kandidatni listi oziroma glasovnici, ne bi smeli biti navedeni.

Ključno je vprašanje, ali je zabeleženi podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na strani predlagatelja. Konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, zato se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do tega vprašanja izven podane trditvene podlage in še to na abstraktnem in ne na konkretnem nivoju.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in izpodbijani del sklepa (odločitev o stroških postopka) se spremenita tako, da glasita: "Predlog predlagatelja, da se volitve članov sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2017 do 2021 z dne 31. 5. 2017 razveljavijo in da se nasprotni udeleženki naloži, da ponovno izvede volitve članov sveta delavcev A. v roku 90 dni.

se zavrne.

Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki plačati stroške postopka v višini 559,98 EUR, v roku 8 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. Predlagatelj je dolžan stranskima intervenientoma povrniti stroške pritožbe v višini 577,16, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo predlogu predlagatelja, razveljavilo volitve v svet delavcev z dne 31. 5. 2017 in nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna ponoviti volitve v roku 90 dni. Sklenilo je, da se dopusti udeležba stranskih intervenientov na strani nasprotne udeleženke in da nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške postopka, predlagatelju pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 526,70 EUR v roku 15 dni, šteto od dneva prejema sodne odločbe ter v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo in zoper del sklepa sodišča prve stopnje (I., II. in IV. točko izreka) se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da predlog predlagatelja za razveljavitev volitev članov sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2017 do 2021 z dne 31. 5. 2017 zavrne ter odloči o stroških postopka na prvi in pritožbeni stopnji oziroma da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da so bile v postopku volitev v svet delavcev A. storjene bistvene kršitve pravil postopka s tem, ko so na kandidatni listi in na glasovnici pri kandidatu B.B. - pod zaporedno številko 9 in C.C. - pod zaporedno številko 38 kot enoto oziroma službo zapisali "Vodstvo javnega zavoda A.". Sodišče meni, da je zapis poslovne enote neustrezen in navedeno podkrepi z navedbo dejstva, da v svet delavcev niti ne more kandidirati oseba, ki sodi v "vodstvo". Po stališču sodišča prve stopnje je tak zapis tudi zavajajoč in kot tak vzbuja dvom in pomisleke, kar pa nasprotna udeleženka izrecno prereka. Podatki o PPE pri kandidatih B.B. in C.C. niso nepravilni in netočni, saj je volilna komisija upoštevala mikroorganiziranost javnega zavoda A., po kateri svet delavcev spada v drugi nivo zavoda in kot tak, zgolj s tega vidika, "med vodstvo". Za odločitev je ključno, ali je ta, po mnenju predlagatelja nepotreben podatek, pri odločanju volilcev o izbiri kandidata, vplival ali bi lahko vplival na zakonitost in pravilnost volitev ter rezultira v bistveni kršitvi postopka volitev. Nasprotna udeleženka v zvezi s tem poudarja, da je dokazno breme za trditev, da navedba podatka PPE vpliva, ali bi lahko vplivala na rezultat volitev na strani predlagatelja, ki pa tega dokaznega bremena ni zmogel. Nasprotna udeleženka, čeprav ni bilo dokazno breme na njeni strani, je za svoje trditve, da podatek o PPE pri B.B. in C.C., ni vplival na zakonitost volitev z vidika zavedenosti volilcev, ponudila dokaz z zaslišanjem prič in sicer vseh predsednikov volilnih odborov, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Predlagatelj pa ni predlagal nobene priče - volilca, ki bi izpovedal o morebitnih dvomih in pomislekih v zvezi z zadevnim podatkom oziroma o zavedenosti pri glasovanju. Če noben od volilcev ni bil zaveden, ni mogoče sklepati o tem, da bi navedba podatka PPE lahko vplivala na volilni rezultat. Tako je potrebno razumeti določilo prvega odstavka 53. člena ZSDU in sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 242/2011 z dne 9. 1. 2012. Ključno je torej vprašanje, ali je zapisan podatek PPE vplival, ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Čeprav konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi do tega vprašanja, vendar na ta način, da je svoja sklepanja gradilo izven podane trditvene podlage, pa še to na abstraktnem in ne na konkretnem nivoju. Takšno postopanje sodišča je nepravilno in v nasprotju z določili ZPP (drugi odstavek 7. člena in 215. člena ZPP), kar vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve. Nasprotna udeleženka meni, da sodišče prve stopnje ni izdelalo dokazne ocene v smislu ugotavljanja ključne posledice morebitne kršitve in sicer njenega vpliva ali možnega vpliva na volilne rezultate. Sodišče prve stopnje je kot posledico pripisa omenjenega podatka, ki bi lahko predstavljal kršitev, navajalo le, da je tak pripis zavajajoč in kot tak lahko vzbuja dvom in pomisleke in da je izkazano, da je navedena nedoslednost oziroma kršitev imela takšno naravo, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Nasprotna udeleženka je že v odgovoru na predlog postavila trditev, da nobeden od volilcev ni izrazil pomislekov v zvezi s tem, da bi kandidata B.B. in C.C. predstavljala vodstvo javnega zavoda v običajnem pomenu te besede in da bi v primeru izvolitve v svet delavcev zastopala interese vodstva. Tudi ugotovitev sodišča v 11. točki obrazložitve sodbe, da med kandidate za člane sveta delavcev prav gotovo ne sodijo predstavniki vodstva, podpira trditve nasprotne udeleženke, da volilci zagotovo niso mogli biti v zmoti o tem, da bi kandidat, katerega predlagatelj je sindikat delavcev D., torej predlagatelj v tem postopku, zastopal interese vodstva javnega zavoda A. Zato je neprepričljiva ocena sodišča, da je podatek o PPE "vodstvo A." zapisan ob imenih kandidatov B.B. in C.C., lahko zavajajoč oziroma vzbuja dvom pri tisti kategoriji delavcev, ki še ni dolgo zaposlena v zavodu, ali površno spremlja tozadevne aktivnosti. Nasprotna udeleženka meni, da je potrebno izhajati iz predpostavke, da so volilci v postopku volitev članov sveta delavcev seznanjeni s tako elementarnim dejstvom, da svet delavcev ni organ, v katerega bi bili lahko izvoljeni predstavniki vodstva zavoda in ki bi posledično lahko zastopali interese vodstva.

3. Zoper sodbo se pritožujeta tudi stranska intervenienta in predlagata, da sodišče sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v odločanje pred drugega sodnika in drugo sodišče. V pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje kršilo 83. člen Zakona o sodiščih, ker je sodbo vročilo strankam v času sodnih počitnic in 52. člen ZDSS-1, ker je v pravnem pouku navedlo, da je rok za pritožbo 15 dni in ne 3 dni, kot to določa zakon. Dvom v delo predsednice senata vzbuja tudi znanstvo predsednice senata s C.C., torej osebo, ki naj bi bila oškodovana z volilnimi dejanji. Sodnica bi morala predlagati svojo izločitev po 71. členu ZPP, saj namreč odločitev o izločitvi ni pravica, o kateri bi se sodnik lahko sporazumel s strankami. Pri tem opozarjata na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter na kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če se ustvari dvom v subjektivno ali objektivno nepristransko sodišče. Pritožba opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS, Up-799/13. Sodišče je v sodbi ugotovilo, da naj bi dejstvo, da je bilo pri kandidatu C.C. in v začetku tudi pri kandidatu B.B. navedeno, da sodita v enoto "vodstvo javnega zavoda A." predstavljalo kršitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče pa ne poda nobene argumentacije v zvezi z navedenimi trditvami, pač pa le ponavlja navedbe strank in prič. Zapis na glasovnici je navajal ime kandidata, enoto v kateri kandidat dela in predlagatelja, ki ga je predlagal na listo kandidatov. Oznaka "enota" tako ne pomeni, da bi kandidat to enoto zastopal, pač pa pove le, v kateri enoti trenutno dela. Po ZSDU svet delavcev ni oblikovan po delegatskem sistemu, se pravi na način, da bi posamezen član sveta delavcev predstavljal neko skupino ali organizacijsko enoto. Iz glasovnice zato nikakor ne izhaja, da bi bila B.B. in C.C. kandidata za predstavnika vodstva delodajalca v svetu delavca. B.B. in C.C. sta že leta poklicna člana sveta delavcev, kar jima je očitno zelo ustrezalo, ko je šlo za vprašanje višine plače, saj sta se z direktorjem zavoda izpogajala za plačo, ki znatno presega plačo, ki bi jo dobivala pred tem na svojem delovnem mestu. Navedeno dejstvo in ocena zaposlenih o njunem delu poklicnih članov sveta delavcev sta verjetno tudi botrovala temu, da nista bila ponovno izvoljena v svet delavcev. V maju 2017 se je z zakonitostjo odločb o plači B.B. in C.C. ukvarjal tudi inšpektorat E., ki je ugotovil kar nekaj nepravilnosti, kar je vzbudilo resno skrb med zaposlenimi o tem, katere interese sploh zastopata B.B. in C.C. Zapis enote ni bil nepravilen, niti ni vplival na zakonitost in pravilnost volitev. 53. člen ZSDU določa, da sme sodišče volitve razveljaviti le v primeru, da gre za bistvene kršitve postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, zato je zapis na glasovnici potrebno pretehtati v luči te zakonske norme. V obravnavani zadevi bi sodišče moralo ugotavljati, ali je zapis enote, v kateri trenutno dela kandidat, vplival na izid volitev. Nasprotni udeleženec in intervienta sta predlagali več prič, ki bi potrdile, da je vsem delavcem znano, da sta bila B.B. in C.C. poklicna člana sveta delavcev, nazadnje je C.C. tudi dolgoletni predsednik sindikata delavcev E. ter s tem med sodelavci precej bolj poznan kot predsednik sindikata in poklicni član sveta delavcev, kot po delovnem mestu, ki ga že leta ne opravlja. Tudi B.B. je več kot 10 let poklicni član sveta delavcev, zato marsikdo v F. niti ne ve, da je nekoč delal kot mojster zvoka. Delavcem je dobro znano, da B.B. in C.C. nista in ne moreta biti predstavnika vodstva v svetu delavcev, ker kaj takšnega sploh ne obstoji, sam svet delavcev pa je organ sodelovanja delavcev pri opravljanju in ne skupni predstavniški organ delavcev in direktorja delodajalca. Stališče sodišča, da so delavci tako nepoučeni in neumni, da tega ne vedo, je podcenjujoče in predvsem napačno in bi se tudi izkazalo kot napačno, če bi sodišče zaslišalo predlagane priče. Za njun neuspeh na volitvah ni kriva navedba enote, v katerih sta bila zaposlena na dan objave kandidatur, temveč njuno dotedanje delo v svetu delavcev. Sodišče v sodbi ne pojasni, v katero enoto bi sodila B.B. in C.C., če ne sodita v enoto, ki je bila navedena na glasovnici. Njuna zadnja pogodba o zaposlitvi je za delovno mesto poklicnega člana sveta delavcev in imata pravico, da se vrneta na delo, ki sta ga opravljala, preden sta postala poklicna člana sveta delavcev. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, saj je na predlagatelju, da dokaže, da so bile pri volitvah takšne nepravilnosti, ki so vplivale na volilni rezultat. Kandidata tudi nista vložila formalne pritožbe zoper objavo kandidatov za volitve, pač pa sta poslala le elektronsko sporočilo z mnenjem oziroma vprašanjem. Kot dolgoletna poklicna člana sveta delavcev sta dobro vedela, kako poteka postopek volitev, tako da samo dejstvo, da nista vložila pritožbe zoper navedbo enote, kaže na to, da navedba le-te ni bila bistvena za zakonitost volitev. V Pravilniku o volitvah (17. člen) je določeno, da morata biti, ne glede na število glasov v svetu delavcev tudi najmanj 1 delavec, ki je zaposlen v enoti regionalni A. center v G. in regionalni center A. v F., zato je bil B.B. zainteresiran za spremembo zapisa enote (regionalni A. center v F.), saj je imel bistveno večjo možnost za izvolitev v svet delavcev. Od 15 članov se namreč 13 članov sveta delavcev izvoli po številu glasov, če med njimi ni delavca, ki bi delal v G. oziroma v F., nato pa za zadnji dve mesti določi tistega kandidata, ki prihaja iz G. oziroma F. Zato je bil B.B. vsekakor zainteresiran, da se pojavlja kot predstavnik regionalnega A. centra v F. Vendar pa se je njegov tovrstni načrt izjalovil, ker je H.H. prejel 236 glasov, B.B. pa le 181 glasov oziroma 23 % manj. Priglaša stroške pritožbe.

4. Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo prerekal trditve nasprotne udeleženke in stranskih intervenientov v pritožbah ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. V odgovoru navaja, da je sodišče s sklepom z dne 16. 8. 2017 popravilo pomoto iz pravnega pouka sodbe X Pd 964/2017, zato so navedbe pooblaščenca intervenienta neutemeljene. Dvom o objektivnosti sodnika je bil pred glavno obravnavo odpravljen in sicer v času poravnalnega naroka, ki je bil razpisan pred glavno obravnavo. Takrat pa zastopnika I. in J. še nista imela statusa intervenienta v pravdi.

5. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo stranskega intervenienta navedla, da je zapis stranskih intervenientov v pritožbi mogoče razumeti kot očitek nasprotni udeleženki - volilni komisiji, da naj bi sodelovala pri nekakšnem scenariju, ustvarjanju razlogov za izpodbijanje rezultatov volitev, kolikor ti za nekoga (dosedanjih članov sveta delavcev) ne bi bili ugodni. Takšni navedbe je ocenila kot golo špekulacijo in gre le za pavšalne hipotetične očitke, ki so nekorektni in za volilno komisijo žaljivi. Volilna komisija je ves čas postopka volitev delovala neodvisno in nepristransko v odnosu do predlagateljev in kandidatov, kar je razvidno iz celotnega izvedenega dokaznega postopka.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe in izpodbijanega dela sklepa v mejah pritožbenih razlogov nasprotnega udeleženca in stranskih intervenientov in v mejah razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni bistveno kršilo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in prav tako ne določb, na katere se sklicujeta pritožbi, je pa na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

8. V tem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj sindikat delavcev D. predlaga razveljavitev volitev v svet delavcev A. za mandatno obdobje od 2017 do 2021, z dne 31. 5. 2017. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/93 s spremembami) v prvem odstavku 53. člena določa, da lahko v primeru bistvenih kršitev postopka volitev v svet delavcev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v 8 dneh na pristojnem sodišču zahtevajo razveljavitev volitev. Predlagatelj je v zakonskem roku pred prvostopenjskih sodiščem vložil predlog za razveljavitev volitev z dne 31. 5. 2017. V zvezi z utemeljenostjo razloga za razveljavitev volitev v svet delavcu je tudi Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče (sodba VIII Ips 262/2005 z dne 8. 11. 2005), da je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

9. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora javnega zavoda A. (objavljen v Informatorju št. 25 z dne 10. 9. 2014) ureja volilni postopek predstavnikov zaposlenih v organe soupravljanja, upravljanja in nadzora javnega zavoda A. ter določa, da delavci in delavke zavoda sodelujejo pri upravljanju v organih zavoda preko izvoljenih predstavnikov in da so predstavniki v programskem svetu A., nadzornem svetu A. in svetu delavcev A., izvoljeni v skladu z določili ZSDU in tega Pravilnika. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je svet delavcev A. s sklepom z dne 14. 4. 2017 razpisal volitve članov sveta delavcev za mandatno obdobje 2017 do 2021, z dne 31. 5. 2017. Predlagatelj sindikat delavcev D. je dne 5. 5. 2017 podal svoj predlog kandidatov za člane sveta delavcev A., pri čemer je kot kandidata med drugimi predlagal tudi B.B. in C.C. Predlagal je 11 kandidatov, tako da je navedel ime, priimek, službeno identifikacijsko številko ter delovno mesto kandidata. Pri kandidatu B.B. je pripisal (kandidat iz A. v F.) in kot delovno mesto kandidata navedel poklicni član sveta delavcev A., pri kandidatu C.C. pa je kot delovno mesto kandidata navedel poklicni član sveta delavcev A. Nasprotna udeleženka je dne 12. 5. 2017 objavila kandidatno listo za volitve 15-ih članov sveta delavcev A. in pri posameznih kandidatih navedla njihovo zaporedno številko, ime in priimek, enoto v kateri je bil kandidat zaposlen in predlagatelja. Iz kandidatne liste (priloga A6) izhaja, da je pri kandidatih B.B. pod zaporedno številko 9 in C.C. pod zaporedno številko 38, kot enoto zapisalo "vodstvo javnega zavoda A.". B.B. in C.C. sta imela sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za poklicna člana sveta delavcev, pri čemer sta njuni siceršnji pogodbi o zaposlitvi v času trajanja funkcije mirovali. Prav tako so na glasovnicah (priloga A15) navedene zaporedne številke, imena in priimki kandidatov (po abecednem vrstnem redu), enote in predlagatelji ter navedba, za koliko kandidatov se glasuje. Pri vseh kandidatih je bila navedena enota. Glede umestitve kandidatov v enote (PPE) je nasprotna udeleženka pojasnila in je navedeno razvidno tudi iz listinske dokumentacije (priloga B6 - B6/5), da je volilna komisija A. pridobila podatke v kadrovski službi, ki je kandidate glede na delovna mesta uvrstila v programsko produkcijske enote (PPE) v skladu z mikroorganiziranostjo javnega A. - organigram (priloga B1-9). Navedeno je potrdil tudi predsednik volilne komisije A., K. K., ko je bil zaslišan kot priča. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zapis enote (PPE) na kandidatni listi in glasovnici ne pomeni kršitve volitev članov sveta delavcev.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niti ZSDU niti Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora JZ A. ne določata, da podatki o organizacijskih enotah, iz katerih izhajajo kandidati, na kandidatni listi oziroma glasovnici, ne bi smeli biti navedeni. Pravilno je tudi zaključilo, da ni izkazan očitek predlagatelja, da je podatek o enoti pri kandidatu B.B. in C.C. diskriminatoren, saj je bil podatek o enoti naveden pri vseh kandidatih. Zato se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni kršila drugega odstavka 37. člena ZSDU s tem, ko je na glasovnici poleg predlagateljev navedla tudi enote, v katerih bi naj bili zaposleni kandidati. Glede na navedeno se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem, ali je imela "očitana kršitev" takšno naravo, da je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče prve stopnje namreč kršitve, ki jo je volilni komisiji očital predlagatelj s tem, "da je nasprotna udeleženka v kandidatno listo in glasovnico poleg zaporedne številke ter imena in priimka kandidata vnesla še podatke o predlagatelju kandidata in o organizacijski ali programski enoti", ni ugotovilo.

11. Sicer pa nasprotna udeleženka in stranska intervenienta v pritožbah utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu glede na to, da predlagatelj ni trdil in še manj dokazal, da so bile pri volitvah takšne nepravilnosti, ki so vplivale na volilni rezultat. Predlagatelj glede tega ni podal substanciranih navedb, niti dokazov, iz katerih bi izhajalo, da so bili delavci v zmoti, da sta B.B. in C.C. nekakšna direktorja delodajalca in da bosta zaradi tega posledično zastopnika vodstva zavoda v svetu delavcev. Ključno je torej vprašanje, ali je zabeleženi podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na strani predlagatelja. Konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, zato se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do tega vprašanja izven podane trditvene podlage in še to na abstraktnem in ne na konkretnem nivoju.

12. Neutemeljena pa je pritožbena trditev stranskih intervenientov, da je sodišče prve stopnje kršilo 52. člen ZDSS-1, ker je v pravnem pouku navedlo, da je rok za pritožbo 15 dni in ne 3, kot to določa zakon. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom opr. št. X Pd 964/2017 z dne 16. 8. 2017 popravilo pomoto iz pravnega pouka sodbe X Pd 964/2017 in pravilno navedlo, da je zoper sodbo dopustna pritožba v roku 3 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da obstaja dvom v delo predsednice senata, ker je o svojem znanstvu s C.C., torej osebo, ki naj bi bila oškodovana z volilnimi dejanji in je hkrati tudi predsednik predlagatelja, seznanila le nasprotnega udeleženca, stranskega intervenienta pa ne, tako da so za to okoliščino, ki vzbuja dvom o nepristranskosti sodišča izvedeli šele naknadno in da bi se morala predsednica senata izločiti že po 71. členu ZPP. Dvom o nepristranskosti sodnice je bil odpravljen že pred glavno obravnavo in sicer v času poravnalnega naroka, ki je bil razpisan pred glavno obravnavo. Takrat zastopnik I. in J. še nista imela statusa intervenienta v pravdi. Iz zapisnika o poravnalnem naroku in prvem naroku z dne 28. 6. 2017, ki je podpisan s strani vseh udeležencev, je razvidno, da je predsednica senata navzoče seznanila, da je C.C. prepoznala kot prijatelja znanke, s katerim so bili dvakrat v skupni družbi, na kar sta oba udeleženca, glede na pojasnilo predsednice senata ocenila, da ne gre za takšne okoliščine znanstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaznati kakršnekoli pomisleke v smeri nepristranskega odločanja predsednice senata v tem postopku. Bežno poznanstvo ne more utemeljevati razumnega dvoma v nepristranskost sodnice, kar sta potrdili tudi obe stranki in zato ni bilo razloga za izločitev sodnice. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zatrjevana okoliščina (da sta se predsednica senata in C.C. bežno poznala) ni okoliščina oziroma razlog za izločitev sodnika zaradi dvoma v njegovo nepristranskost. Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da sodišče ne bi smelo presojati, ali je dvom objektivno upravičen, temveč da zadošča, da dvom obstaja ter je porušeno zaupanje med stranko in sodnikom. Vsak (kakršnikoli) dvom, ki se stranki pojavi, še ne zadošča za izločitev sodnika.

13. Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj navedeno pritožbama nasprotne udeleženke in stranskih intervenientov ugodilo in na podlagi določbe 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo predlog predlagatelja za razveljavitev volitev članov sveta delavcev A. za mandatno obdobje 2017 - 2021 in ponovno izvedbo teh volitev.

14. Ker se je zaradi spremembe prvostopenjske sodbe spremenil tudi uspeh strank v sporu, je bilo potrebno ponovno odločiti o stroških postopkih. Ker je nasprotna udeleženka v postopku v celoti uspela, ji je dolžan predlagatelj povrniti njene stroške postopka (člen 154 ZPP).

15. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov pravilno upoštevalo, da ta kolektivni delovni spor nima posebne težavnostne stopnje in sicer tako upoštevaje sam postopek, kakor tudi vsebino spora, zato je glede na tarifno številko 16 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) ocenilo, da znaša vrednost storitve 750 točk. Nasprotni udeleženki je pritožbeno sodišče priznalo 300 točk za odgovor na predlog v priglašeni višini, 300 točk za zastopanje na naroku v priglašeni višini, za trajanje naroka priglašenih 400 točk ter 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Skupaj znašajo stroški postopka, ki jih je dolžan predlagatelj povrniti nasprotni udeleženki, 559,98 EUR (ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR - 13. člen OT).

16. Predlagatelj pa je dolžan povrniti stranskima intervenientoma tudi stroške pritožbenega postopka, ker sta s pritožbo uspela. Pritožbeno sodišče je nagrado za pritožbo odmerilo v skladu s tarifno številko 16 v zvezi s tarifno številko 7 OT in pri tem upoštevalo, da kolektivni delovni spor nima neke posebne težavnostne stopnje. Ob upoštevanju OT je tudi pritožbeno sodišče ocenilo, da je pri višini stroškov konkretno glede na predlog (glede na to, da je nagrada določena v razponu in jo je tako potrebno določiti za vsak primer posebej glede na obseg in težavnost) primerna višina 750 točk. V tarifni številki 7 OT je namreč določen razpon glede na zahtevnost od 400 to 1500 točk. Pritožbeno sodišče je stranskima intervenientoma priznalo nagrado za pritožbo 750 točk, povišanih za 25 % in pri tem upoštevalo, da je šlo za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravice iz iste dejanske in pravne podlage, za kar se skupna vrednost storitve zviša za 10 % za vsako nadaljnjo stranko (3. točka 7. člena OT). Ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, znašajo pritožbeni stroški 473,34 EUR, glede na 22 % DDV pa je predlagatelj dolžan povrniti stranskima intervenientoma pritožbene stroške v skupni višini 577,46 EUR.