Jedro

Razveljavitev volitev mora biti prihranjena le za bistvene kršitve postopka volitev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Te sankcije ni možno širiti preko tega okvira na ravnanja, ki ne pomenijo bistvene kršitve pravil postopka volitev in ki jih sodišče samo opredeli kot nerodnost oziroma nedoslednost.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Predlagatelj mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe povrniti nasprotnemu udeležencu njegove revizijske stroške v znesku 357,03 EUR, stranskima intervenientoma pa njune revizijske stroške v skupnem znesku 419,98 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določene v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo dne 31. 5. 2017 opravljene volitve članov Sveta delavcev X. za mandatno obdobje 2017-2021 in nasprotnemu udeležencu naložilo, da volitve ponovno izvede v roku 90 dni. Predlogu je ugodilo na podlagi ugotovitve, da je ugotovljena nedoslednost pri navajanju organizacijske enote na kandidatni listi in glasovnici v zvezi s kandidatoma za člana sveta delavcev A. A. in B. B. lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Na kandidatni listi in glasovnici je bila pri obeh navedenih kandidatih kot enota navedena „Vodstvo javnega zavoda X“.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama nasprotnega udeleženca in obeh stranskih intervenientov in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog zavrnilo. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni kršil določbe drugega odstavka 37. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri opravljanju (v nadaljevanju ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/93 s spremembami) s tem, da je na glasovnici poleg imen kandidatov za člane sveta delavcev navedel tudi enote, v katerih so ti kandidati zaposleni. Postavilo se je na stališče, da se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo s tem, ali je „očitana kršitev“ imela takšno naravo, da je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Pritrdilo je tudi stališču obeh pritožb, da predlagatelj ni podal konkretnih navedb in dokazov glede vprašanja, ali je podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) naj bi bila podana, ker sodišče ne navaja, v čem konkretno naj bi se prvostopenjsko sodišče opredeljevalo mimo trditvene podlage predlagatelja. Predlagatelj je v predlogu pojasnil, da je objavljena kandidatna lista volilce zavajala v tem smislu, da kandidata A. A. in B. B. zastopata interese vodstva javnega zavoda in ne delavcev, takšen zavajajoč podatek pa je vplival ali pa bi lahko vplival na izid volitev. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da so bile v postopku volitev v svet delavcev X. storjene bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Na kandidatni listi namreč niso bili pri vseh kandidatih zapisani pravilni podatki glede organizacijske enote oziroma PPE (programsko produkcijska enota). Kandidata A. A. in B. B. nista bila zaposlena v „Vodstvu JZ X“, saj zavoda ne vodita, temveč sta člana sveta delavcev. Sicer pa vodstvo JZ X. sploh ne predstavlja posebne organizacijske enote znotraj zavoda, še posebej pa ne programsko produkcijske enote. Oba kandidata sta se v zvezi s tem pritožila na volilno komisijo. Ta je v postopku celo pridobila pravno mnenje, iz katerega izhaja, da kandidata nista niti vodilna, niti vodstvena delavca. Če so si takšno oznako različno razlagali predlagatelj (in kandidata) ter volilna komisija, ki se s postopkom volitev profesionalno ukvarjajo, je še toliko bolj verjetno, da je tak podatek na kandidatni listi in glasovnici lahko vzbudil dvom pri volilcih. V izreku objavljenega sklepa volilne komisije z dne 30. 5. 2013 je pri kandidatu A. A. zapisano, da je predstavnik PPE CC. Povsem jasno je torej, da oznaka enote na glasovnici pomeni, da je kandidat predstavnik določene enote, da predstavlja organizacijsko okolje, iz katerega izhaja in da bo pretežno zastopal interese tega okolja. Ni bistveno, ali so bili delavci dejansko v zmoti glede tega, da sta A. A. in B. B. nekakšna direktorja delodajalca, kot očitno zmotno meni sodišče druge stopnje, temveč je bistveno, kako je navedeno oznako na kandidatni listi in glasovnicah lahko razumel povprečno razumen volilec. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da je navedena nedoslednost zagotovo imela takšno naravo, da je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, saj so volilci na podlagi te oznake lahko utemeljeno sklepali, da sta kandidata predstavnika vodstva zavoda in ne predstavnika delavcev. Navedba organizacijske enote na glasovnici sicer ne pomeni avtomatično kršitve postopka volitev, vendar pa takšna navedba preraste v kršitev takrat, ko se na glasovnico zapiše podatek, ki ni enoznačen, oziroma je zavajajoč. Pri tem je šlo tudi za prepovedano diskriminacijo, saj je nasprotni udeleženec zgolj pri navedenih dveh kandidatnih očitno namenoma navedel podatek, ki je bil kvalitativno povsem drugačen od podatkov, ki jih je navedel pri ostalih kandidatih.

4. Odgovora na revizijo sta vložila tako nasprotni udeleženec kot tudi oba stranska intervenienta. Prerekali so revizijske navedbe in predlagali zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso nejasni in tudi ne med seboj v nasprotju. Predvsem pa izpodbijana sodba v zvezi z odločilnimi dejstvi nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je sploh ne bi bilo mogoče preizkusiti, kar je osnovni pogoj za obstoj zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V 9. točki obrazložitve drugostopenjske sodbe so navedena odločilna dejstva, na podlagi teh dejstev pa je sodišče v 10. točki pojasnilo, zakaj šteje, da zapis podatka o enoti pri kandidatu A. A. in B. B. ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka volitev.

8. Glede na to, da je sodišče druge stopnje zahtevek utemeljeno zavrnilo že z utemeljitvijo, da ravnanje, ki se očita nasprotnemu udeležencu ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka volitev, v tem sporu ne more biti odločilno dejstvo, ali je pravilen nadaljnji zaključek sodišča druge stopnje, da predlagatelj ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede vprašanja, ali je sporni podatek o organizacijski enoti vplival oziroma bi lahko vplival na izid volitev. Zato revizija v zvezi s tem neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je ta podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz istih razlogov revizijsko sodišče v nadaljevanju ne odgovarja na revizijske navedbe, da je predlagatelj pravočasno podal substancirane navedbe o vplivu zatrjevanih nepravilnosti na zakonitost na pravilnost volitev.

9. Predlagatelj je zahteval razveljavitev volitev v Svet delavcev X. Tak zahtevek je glede na določbo prvega odstavka 53. člena ZSDU lahko uspešen le, če sodišče ugotovi bistvene kršitve postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali okoliščina, da je volilna komisija na kandidatni listi in glasovnici pri dveh kandidatih, ki jih je predlagal predlagatelj, to je pri A. A. in B. B. pod rubriko „enota“ navedla „Vodstvo javnega zavoda X“, pomeni bistvene kršitve postopka volitev.

10. Materialnopravna podlaga postopka volitev v Svet delavcev X. so določbe ZSDU in Pravilnika o volitvah predstavnikov zaposlenih v organu upravljanja, soupravljanja in nadzora Javnega zavoda X. (v nadaljevanju Pravilnik), zato je tudi bistvene kršitve postopka volitev treba presojati kot kršitve teh predpisov. Glede objave kandidature so določbe ZSDU dokaj skromne. Tako prvi odstavek 34. člena ZDSU določa, da če predlogi kandidatov za člane sveta delavcev nimajo pomanjkljivosti oziroma so bile formalne pomanjkljivosti odpravljene, volilna komisija sprejme sklep o njihovi zakonitosti in jih objavi. Povsem identična je tudi določba prvega odstavka 34. člena Pravilnika. Glede vsebine glasovnic za volitve članov sveta delavcev pa drugi odstavek 37. člena ZSDU določa, da se na glasovnici navedejo imena kandidatov za člane sveta delavcev po abecednem redu priimkov, z navedbo, za koliko kandidatov se glasuje. Tudi prvi odstavek 38. člena Pravilnika določa, da se voli z glasovnicami, na katerih so po abecednem redu priimkov navedena imena kandidatov za predstavnike zaposlenih v organih zavoda, z navedbo, za koliko kandidatov se glasuje.

11. Ne glede na to, da predpisi, ki urejajo postopek volitev v Svet delavcev X izrecno ne določajo, da potrjena kandidatna lista in glasovnica vsebujeta tudi podatek o predlagatelju posameznega kandidata in enoti, v kateri je zaposlen, pa ni mogoče šteti, da bi bil zaradi takšne objave kršen postopek volitev, kaj šele da bi šlo za bistveno kršitev takšnega postopka. Nenazadnje je celo sodišče prve stopnje, ki je ugodilo zahtevku predlagatelja, navedlo, da zapis enote (na glasovnici oziroma kandidatni listi) sam po sebi ne pomeni bistvene kršitve postopka volitev in da tudi ni šlo za diskriminacijo, da pa je šlo za nerodnost oziroma nedoslednost, ki se je pripetila z zapisom enot pri kandidatih A. A. in B. B. Razveljavitev volitev mora biti prihranjena le za bistvene kršitve postopka volitev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Te sankcije ni možno širiti preko tega okvira na ravnanja, ki ne pomenijo bistvene kršitve pravil postopka volitev, in ki jih sodišče samo opredeli kot nerodnost oziroma nedoslednost. 12. Ob dejstvu, da je šlo za volitve v svet delavcev javnega zavoda z razvejano organizacijsko strukturo in večjim številom različnih predlagateljev kandidatov je bilo razumljivo, da je nasprotni udeleženec na glasovnici objavil podatke o organizacijski enoti, v kateri je kandidat zaposlen in predlagatelju kandidata, ne glede na to, da predpisi takšne objave ne zahtevajo. Sicer pa predlagatelj ugovarja le pravilnosti objave organizacijske enote pri kandidatih A. A. in B. B., češ da je bil podatek zavajajoč oziroma nepopoln in je lahko vplival na rezultat volitev.

13. Kandidata A. A. in B. B. sta bila v času kandidiranja in volitev zaposlena kot poklicna člana Sveta delavcev, za kar sta tudi imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. K imenu in priimku kandidatov na glasovnici oziroma kandidatni listi je bila organizacijska enota pripisana glede na delovno mesto, ki ga zasedajo, pri čemer je volilna komisija te podatke pridobila od kadrovske službe, ki je upoštevala naziv organizacijske enote na 2. nivoju, kakršen je razviden iz seznama organizacijskih enot (priloga B1). Iz te priloge je razvidno, da je pod zaporedno številko 61 kot enota na 2. nivoju opredeljeno Vodstvo JZ X, znotraj te enote pa je ob drugih organih na 4. nivoju naveden tudi Svet delavcev, pa tudi sindikati. Zapis organizacijske enote pri kandidatih A. A. in B. B. je bil kvalitativno enak kot pri ostalih kandidatih. Tudi pri njih so navedene organizacijske enote, kakršne so opredeljene kot 2. nivo organiziranosti. Vsi kandidati so bili tako glede uporabe naziva organizacijske enote obravnavani enako, zato je neutemeljen ugovor predlagatelja o diskriminatornem obravnavanju kandidatov A. A. in B. B. Navedeno pomeni, da nasprotnemu udeležencu v zvezi z opredelitvijo enote pri kandidatih A. A. in B. B. ni mogoče očitati nedoslednosti oziroma nerodnosti, kot je takšno opredelitev organizacijske enote označilo sodišče prve stopnje.

14. Zgrešeno je tudi razlogovanje, da je volilna komisija pri obeh navedenih kandidatih navedla PPE, ki sploh ne obstaja. Organizacijske enote so bile pri kandidatih navedene glede na poimenovanje 2. nivoja organiziranosti v seznamu organizacijskih enot. Iz tega seznama je razvidno, da je nekaj organizacijskih enot na 2. nivoju v resnici opredeljenih kot PPE, ne pa tudi vse. Nekatere so opredeljene s kratico OE, druge pa samo z nazivom teh organizacijskih enot. Iz organizacijskih enot, ki na 2. nivoju niso opredeljene niti kot PPE niti kot OE sta ob A. A. in B. B. na volitvah sodelovali še D. D. in E. E. Pri obeh je bila organizacijska enota opredeljena s poimenovanjem 2. nivoja organiziranosti. Do drugačnega obravnavanja obeh navedenih kandidatov predlagatelja bi v resnici prišlo, če bi volilna komisija pri njiju kot organizacijsko enoto navedla Svet delavcev, kar predlagatelj v reviziji uveljavlja kot pravilno označbo pri kandidatu B. B., saj bi šlo za uporabo naziva za 4. nivo, kar ni bilo storjeno za nobenega drugega kandidata. Vse navedeno pomeni, da označbe organizacijske enote na glasovnici in kandidatni listi pri kandidatih A. A. in B. B. ni možno opredeliti kot bistveno kršitev pravil postopka volitev, ne glede na to, da predlagatelj nasprotuje pravilnosti takšne označbe.

15. Na drugačno presojo zakonitosti volitev ne more vplivati okoliščina, da je nasprotni udeleženec na seji 30. 5. 2017 v zvezi s pritožbo (gre za elektronsko sporočilo B. B., ki je hkrati tudi predsednik predlagatelja) in pridobljenim pravnim mnenjem odvetnika D.D. sprejel sklep, da se v Informatorju objavi sklep, da je kandidat A. A., ki je na kandidatni listi pod zaporedno številko 9, predstavnik PPE C.C. in da se ta sklep izobesi poleg kandidatnih list na voliščih. Volilna komisija v obrazložitvi tega sklepa navaja, da je kandidat A. A. na kandidatni listi in glasovnici pravilno umeščen glede na trenutno organizacijsko strukturo zavoda, da pa je volilna komisija sledila pravnemu mnenju glede vprašanja predstavništva kandidata. S takšnim sklepom je nasprotni udeleženec reagiral na elektronsko sporočilo, v katerem je B. B. postavil tudi vprašanje, kako namerava volilna komisija popraviti storjeno napako, ne le glede zapisa enote pri njegovem imenu, temveč tudi glede enakega zapisa pri A. A. Glede na to, da je B. B. predsednik reprezentativnega sindikata, ki je vložil kandidaturo za oba navedena kandidata, je nasprotni udeleženec lahko upravičeno domneval, da vprašanja postavlja v tej vlogi. Reakcija nasprotnega udeleženca z navedenim sklepom ne pomeni, da so bile volitve nezakonite oziroma, da je bil postopek volitev bistveno kršen.

16. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

17. Predlagatelj z revizijo ni uspel, zato je v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, dolžan nasprotnemu udeležencu in stranskima intervenientoma povrniti utemeljeno priglašene stroške odgovora na revizijo. Nasprotnemu udeležencu je sodišče priznalo priglašeno nagrado v višini 450 točk oziroma 206,55 EUR, k čemur je potrebno dodati še 2 % pavšal za materialne stroške in 22 % DDV, oziroma skupno 257,03 EUR. Stranska intervenienta sta priglasila nagrado za odgovor na revizijo v višini 2.000 točk, kar presega zgornjo mejo nagrade, ki je v tovrstnih sporih predvidena po 3. točki tarifne številke 7 v zvezi s tarifno številko 16 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT, Ur. l. RS, št. 2/2015), zato je Vrhovno sodišče stranskima intervenientoma priznalo nagrado v višini 750 točk, ki se za zastopanje več strank zviša še za 10 %, tako da sta stranska intervenienta upravičena do povrnitve skupnih stroškov v znesku 419,98 EUR.