Jedro

Vloga toženca je v delu, v katerem uveljavlja procesne kršitve pred sodiščem druge stopnje, po vsebini revizija, saj ne dosega zakonskih standardov, za predlog za dopustitev revizije. V delu, ki pa se nanaša na materialno pravo, pa je edino pravno pomembno vprašanje, ki ga je mogoče izluščiti, vprašanje, ali domneva nedolžnosti velja tudi v pravdnem postopku. Na to vprašanje sta že odgovorili sodna praksa in teorija in glede tega vprašanja je uporaba prava povsem enotna

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (subrogacija) delno ugodilo zahtevku tožeče zavarovalnice za povrnitev zavarovalnine, ki jo je na podlagi pogodb o premoženjskem zavarovanju izplačala zavarovancem za škodo, ki jo je toženec povzročil z vlomi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, ker ni bil zaslišan. Priznava, da je res njegovo zaslišanje predlagala tožeča stranka, da pa je sam predlog umaknil. Kljub temu meni, da bi moralo sodišče opraviti njegovo zaslišanje po predlogu tožeče stranke, ker ona nosi dokazno breme. Meni, da je napačna ugotovitev, da je storilec tatvin, saj ni bil pravnomočno obsojen, sodišče pa ne bi smelo upoštevati njegovega priznanja v kazenskem postopku. Poudarja, da so v izreku navedeni le zneski, ki jih mora toženec plačati tožeči stranki, niso pa navedena imena oškodovancev in zneski, ki so bili posameznim oškodovancem izplačani. Poudarja, da je sodišče odločilo, da je tožeča stranka zneske po zavarovalnih pogodbah utemeljeno izplačala, čeprav prejemniki niso bili neposredni podpisniki pogodbe in bi morali predložiti dokaz, da so dediči pogodbenikov. Navaja, da je višje sodišče v zvezi s tem reklo le, da so njegove pritožbene trditve navržene in opozarja, da mora aktivno legitimacijo izkazati tožeča stranka in da je na neupravičena izplačila opozarjal že ob zaslišanju prejemnikov zavarovalnin. Navaja tudi, da je v pritožbi navedel, da je zahteval, naj se glede višine izvedenec zasliši oziroma, da se ponovno izvršijo cenitve, sodišče druge stopnje pa je zapisalo, da ni navedel, katere njegove dokaze je sodišče zavrnilo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. V 367.b členu (Ur.l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) so postavljene stroge zahteve za vsebinsko izdelavo predloga za dopustitev revizije. Tako mora stranka zatrjevane kršitve opisati natančno in konkretno in tudi izkazati, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki presega okvire konkretne zadeve, ali pa, da je s kršitvijo določb pravdnega postopka prišlo do takšnega posega v temeljna procesna jamstva, da je zaradi tega ogrožena pravna varnost. Vloga toženca je v delu, v katerem uveljavlja procesne kršitve pred sodiščem druge stopnje, po vsebini revizija, saj ne dosega zakonskih standardov, za predlog za dopustitev revizije. V delu, ki pa se nanaša na materialno pravo, pa je edino pravno pomembno vprašanje, ki ga je mogoče izluščiti iz tožnikove vloge, vprašanje, ali domneva nedolžnosti velja tudi v pravdnem postopku. Na to vprašanje sta že odgovorili sodna praksa in teorija in glede tega vprašanja je uporaba prava povsem enotna(1).

6. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo.

Op. št. (1): Pravno mnenje, sprejeto na občni seji VSS dne 1. in 2.3.1971, Poročilo VSS 3/70 str.17 , Odločba II Ips 30/82, objavljena v Poročilu VSS št. 1/82, str.24, A. Galič v „Obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje v pravdi ter identična dejanska stanja“, ZZR, LVII. Letnik, Ljubljna 1997, str. 64.