Jedro

Razlastitvena upravičenka je z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine v zamudi (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sklep sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi predlagateljev delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločbi o zamudnih obrestih delno spremeni tako, da se glasi: „Nasprotna udeleženka mora vsakemu predlagatelju plačati zakonske zamudne obresti od zneska 26.610,65 EUR od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.“ Sicer se revizija zavrne.

Predlagatelja sama krijeta svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom za razlaščeni nepremičnini ..., določilo odškodnino v višini 53.221,30 EUR. Nasprotni udeleženki je naložilo, da predlagateljema plača določeno odškodnino v višini 53.221,30 EUR in sicer vsakemu po 26.610,65 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep.

3. Predlagatelja v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu uveljavljata revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejemata zaključka pritožbenega sodišča, da sporni zemljišči nista imeli statusa nezazidanega stavbnega zemljišča že pred sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 in družbenega dolgoročnega plana občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 za območje mestne občine Ljubljana v letu 2002 (Ur. l. RS, št. 63/2002 z dne 19. 7. 2002; v nadaljevanju: Odlok). Trdita, da sta imeli sporni zemljišči status nezazidanega stavbnega zemljišča že na podlagi Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Ur. l. SRS, št. 11/1986 z dne 31. 3. 1986; v nadaljevanju dolgoročni plan) in Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/1997 z dne 24. 7. 1997), ki je v 2. členu določil, da je nezazidano stavbno zemljišče zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov. Dokaz, da sta bili na podlagi dolgoročnega plana sporni zemljišči stavbni zemljišči, je lokacijska informacija z dne 12. 2. 2003 in 22. 5. 2003. Ker je bil torej dolgoročni plan sprejet pred Odlokom in Uredbo, menita, da bi bilo treba sporni zemljišči oceniti kot stavbni zemljišči. Materialnopravno zmotna je tudi odločitev glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti. Zatrjujeta neskladje med razlogi sodbe in vsebino listin. Grajata tudi odločitev o stroških postopka.

4. Revizija je bila vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sklep o stroških pa ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato se v presojo o utemeljenosti razloga, s katerim revidenta izpodbijata odločitev o stroških, ni bilo treba spuščati.

7. Očitana protispisnost v obravnavani zadevi ni podana. Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin, torej takrat, ko je sodišče listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Ni pa te kršitve, če sodišče drugače (kot stranka) oceni vrednost posameznega dokaza. V takem primeru gre lahko le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere pa revizije ni mogoče vložiti.

8. Revizijsko sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje, da sta postali sporni zemljišči ..., nezazidani stavbni zemljišči šele z uveljavitvijo Odloka, dne 27. 7. 2002. Z omenjenim Odlokom se je namreč prostorski plan Mestne občine Ljubljana spremenil tako, da se je v točki 4. 2. 3. Razvoj prometnega sistema po letu 2000 dodalo avtocesto na odseku Šentvid – Koseze, v točki 9. 6. Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti pa se je dodalo območje urejanja z oznako ŠT 3/1 (prostorska celota Š3 Podutik) in območje urejanja z oznako ŠT 6/2 (prostorska celota Š6 Stanežiče – Vižmarje), pri čemer je bilo izrecno navedeno, da se spremembe nanašajo na spremembo kmetijskih, gozdnih, rekreacijskih, proizvodnih območij in območij za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti v korist površin za promet (primerjaj 2. člen Odloka). To pomeni, da je do spremembe namembnosti zemljišč, ki se nahajajo v območju urejanja z oznako ŠT 3/1 in kamor sodita tudi sporni zemljišči, prišlo le zaradi gradnje avtoceste na odseku Šentvid – Koseze. Ugotovljeno potrjuje tudi vsebina lokacijske informacije z dne 22. 5. 2003 (priloga A7), iz katere izhaja, da se sporni zemljišči nahajata delno v območju urejanja ŠT 3/1, delno pa v območju kmetijskih zemljišč, in da je bil za območje ŠT 3/1 sprejet lokacijski načrt (Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze, Ur. l. RS, št. 72/2002 z dne 9. 8. 2002). Zato sta sodišči prve in druge stopnje (upoštevajoč, da sta bili sporni zemljišči pred planskimi spremembami kmetijski zemljišči) pravilno zaključili, da je sporni zemljišči treba oceniti kot kmetijski zemljišči in ne kot nezazidani stavbni zemljišči (primerjaj tretji odstavek 105. člena Zakona o urejanju prostora, v nadaljevanju ZUreP-1).

9. Revizija pa je delno utemeljena glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da lahko nepravdno sodišče o obliki oziroma višini odmene odloča (še)le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem - s pravnomočno odločbo o razlastitvi, in da mora znotraj enakega (dopustnega) okvira oziroma nespornega temelja "odškodninske obveznosti za razlaščeno nepremičnino" ostati tudi obravnava zamudnih obresti, ki so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca (primerjaj zadevo II Ips 15/2011). Upoštevajoč navedeno stališče in splošno pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti je razlastitvena upravičenka (nasprotna udeleženka) z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine prišla v zamudo (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje. Ob tem velja še dodati, da je možnost, da bi se razlastitvena upravičenka izognila obrestim, predvidena v položitvi odškodnine pri sodišču (primerjaj peti odstavek 105. člena ZUreP-1).

10. Revizijsko sodišče je zato reviziji (glede zamudnih obrestih) delno ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 380. člena ZPP). V preostalem neutemeljenem delu pa jo je zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Ker predlagatelja z revizijo zoper odločbo o glavni stvari nista uspela, je revizijsko sodišče zavrnilo tudi njun zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena in tretji odstavek 154. člena ZPP).