Jedro

Ker je priloga predloga za dopustitev revizije, ki jo je podpisala stranka sama, bistveni sestavni del predloga, predlogu za dopustitev revizije pa ni priloženo potrdilo o tem, da ima zakonita zastopnica tožene stranke opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče ne more upoštevati.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o predlogu za dopustitev revizije, odločilo, da je toženka dolžna priznati tožnici, da je upravičena zahtevati poplačilo njenih terjatev do dolžnika A. iz Maribora v višini790.950,24 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroškov tega postopka v višini 8.545,00 EUR ter dopustiti izvršbo v vrstnem redu maksimalne hipoteke ID pravice ... na njene (do celote) zastavljene nepremičnine z ID znaki ..., ..., ..., ..., ... in ..., in sicer z ugotovitvijo vrednosti teh nepremičnin, s prodajo nepremičnin in poplačilom tožnice iz zneska, dobljenega s prodajo, do maksimalne višine 800.000,00 EUR (I. in III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) postavlja stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga in (med drugim) v četrtem odstavku 367.b člena terja: „V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.“ Vrhovno sodišče poudarja, da zahtevane sestavine predloga tvorijo smiselno celoto.

6. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča.1 Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku2 in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.3 Ob tem je treba poudariti, da Vrhovno sodišče že vrsto let, zlasti prek obrazloženih sklepov4 o zavrženju predlogov,5 vlagatelje predlogov (torej odvetnike) na to problematiko opozarja.6

7. Predlog tožene stranke zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Predlagatelj navede 17 spornih pravnih vprašanj, ki so mestoma nerazumljiva, niso vpeta v razloge sodbe pritožbenega sodišča na način njihove graje skozi pravna pravila, niso konkretizirana, grajajo sodbo sodišča prve stopnje. Okoliščine, ki kažejo na pomembnost vprašanj, so zatrjevane povsem splošno in za vseh 17 vprašanj skupaj (predlog za dopustitev revizije mora za vsako vprašanje ali sklop vprašanj posebej vsebovati navedbo okoliščin, ki kažejo na njegovo/njihovo pomembnost). Zakonski zahtevi po kratki obrazložitvi, zakaj naj bi sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito, in natančnem ter konkretnem opisu zatrjevanih kršitev postopka, skuša predlagatelj zadostiti s sklicevanjem na zelo obsežno (kar 204 strani dolgo) prilogo, ki jo je sestavila stranka sama (zadnja stran priloge A6), na kar na strani 13 predloga „opozorijo“ tudi odvetniki predlagatelja („priloga s podrobnejšo obrazložitvijo revizijskih razlogov s strani tožene stranke“).

8. Ta priloga, ki je težko, mestoma celo nerazumljiva, je torej glede na zasnovo predloga po vsebini sestavni del predloga za dopustitev revizije, saj le-tega (sicer vloženega po odvetnikih) v bistvenem sooblikuje (prim. zgoraj). Vendar je ni sestavil odvetnik, saj jo je podpisala stranka sama. To je pomembno, ker v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP). Ker je priloga, ki jo je podpisala stranka sama, bistveni sestavni del predloga, predlogu za dopustitev revizije pa ni priloženo potrdilo o tem, da ima zakonita zastopnica tožene stranke A. A. opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče ne more upoštevati.

9. Glede na obrazloženo predlog za dopustitev revizije ne ustreza zahtevam četrtega odstavka 367.b člena. Vrhovno sodišče ga je zavrglo na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP.

10. Senat je sklep sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tako Vrhovno sodišče v sklepu II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017. 2 Izjema velja le za stranke, ki so same opravile pravniški državni izpit. 3 Tako Pavčnik, T., Igla v senu, Pravna praksa 8/2022, str. 18. 4 Sklepov o ne dopustitvi predloga namreč ni treba obrazložiti (drugi odstavek 367.c člena ZPP). 5 Poleg tega so opozorila podana tudi v strokovnih prispevkih. Glej Betetto, N., navedeno delo, Pavčnik, T., navedeno delo, in drugi. 6 Primerjaj sklepe VS RS II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne24. 7. 2020, II DoR 318/2021 z dne 20. 10. 2021 in drugi.