Jedro

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi pritožba, kolikor bi želela v pritožbenem postopku konkretizirano uveljavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka, le-te morala grajati že pred sodiščem prve stopnje, kasneje pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje. Navedeno velja za vse morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, razen tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (286. b člen ZPP). Tožena stranka pred sodiščem prve stopnje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni grajala, pritožba pa ne trdi, da bi jih ne mogla brez svoje krivde.

Stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izrecno prerekala, trditve tožeče stranke, da sta se s 1. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju pogodbeni stranki dogovorili, da ju zavezujeta le morebitno pisno dogovorjene spremembe pogodbe ter da ju drugačen dogovor ne zavezuje in ko je temu tako, pritožba ne more že iz tega razloga biti uspešna z zatrjevanjem ustnega dogovora, da se zapadlost dolga podaljša do tedaj, da tožena stranka zagotovi ustrezna finančna sredstva.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 521/2019 z dne 22. 3. 2021 izreklo: ″I. Tožena stranka, C., d. o. o., ..., MŠ: ..., je dolžna plačati tožeči stranki D., d. o. o. ..., MŠ: ..., DŠ: ..., znesek 7.744,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17. 7. 2019 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2019 dalje do plačila. II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 980,59 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.″

2. Zoper to sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, ki naj dopolni dokazni postopek s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in priče-prokuristke tožeče stranke.

3. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

Presoja sodišča prve stopnje

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje in razsodilo: (-) da sta sedaj pravdni stranki 2. 3. 2018 sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju (v nadaljevanju: Pogodba), na podlagi katere je tožeča stranka toženi stranki dobavljala blago (živila, pijačo in tobačne izdelke) in izdala račune (računi št. 19-3905-000114, 19-3905-000204, 19-3905-001890, 19-3905-001989, 19-3905-002023, 19-3905-002161, 19-3905-002299, 19-3905-002433, 19-3905-002579, 19-3905-000420, 19-3905-002738, 19-3905-002899, 19-3905-003080, 19-3905-00053), s katerimi je zaračunavala dobavljeno blago in nevrnjeno embalažo, tožeča stranka je obračunala tudi zamudne obresti za zamudo s plačili računov v letu 2018 v znesku 64,41 EUR in zamudne obresti od 1. 1. 2019 do 16. 7. 2019 v znesku 147,90 EUR, tako da je skupni dolg po računih 7.532,47 EUR, po obračunih obresti 147,90 EUR in 64,41 EUR za leto 2018 in 2019 do 16. 7. 2019 oziroma tožena stranka dolguje tožeči stranki 7.744,78 EUR in ta terjatev je predmet tožbenega zahtevka; (-) da sta pravdni stranki pogodbeno dogovorili zavarovanje terjatve z bianco menico in menično izjavo, ki jo je tožena stranka izdala 12. 7. 2019, tožeča stranka je 15. 7. 2019 predložila menico na unovčenje banki ... d.d., ki je ne unovčeno menico vrnila z dopisom z dne 16. 7. 2019 zaradi nezagotovljenih pogojev za plačilo s strani tožene stranke, o tem je tožeča stranka toženo stranko obvestila z dopisom z dne 17. 7. 2019, v katerem je navedla, da bo zaradi ne unovčene menice dolg izterjala po sodni poti; (-) da je tožena stranka ugovorno zatrjevala, da sta pravdni stranki ustno dogovorili odlog plačila obveznosti do tedaj, da bo tožena stranka pridobila finančna sredstva za poplačilo dolga, vendar je tožeča stranka zanikala obstoj takšnega dogovora in poudarila, da iz 1. člena Pogodbe izhaja, da v kolikor se stranki pri posameznih poslih dogovorita za posebne pogoje, so ti pravno veljavni le s pisnim aneksom k pogodbi, čemur je sodišče sledilo in menilo, da med posebne dogovore spada tudi dogovor o odlogu plačila, za katerega je bil pogodbeno dogovorjen pisni aneks, zato ustno dogovorjen odlog plačila ne more zavezovati tožeče stranke; (-) da je neutemeljen ugovor tožene stranke glede višine terjatve, ki jo je tožeča stranka izkazala s priloženimi računi in izračuni obresti, tožena stranka pa ni predložila dokazov, ki bi višino terjatve demantirali in se po dopolnitvi tožbe, s katero je tožeča stranka obrazložila višino vtoževanega zneska, do višine zahtevka ni niti trditveno opredelila; (-) da materialnopravno podlago za odločitev vpredstavlja Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 2. 3. 2018 ter določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o prodajni pogodbi; (-) da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi menice, vendar se sodišče glede na to, da tožena stranka ni podala meničnih ugovorov, ni opredeljevalo na podlagi meničnih pravil, temveč na podlagi ugovorov iz temeljnega posla, kot jih je podala tožena stranka; (-) ob upoštevanju 435. člena OZ, ki določa, da se s prodajno pogodbo prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino in ob upoštevanju 5. člena Pogodbe, da obveznost plačila tožene stranke nastane ob prejemu blaga, rok zapadlosti terjatve po računih pa je 20 dni in da tožena stranka ugovorno ni prerekala, da blaga ni prejela, je utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 7.744,78 EUR in plačilo zamudnih obresti od 17. 7. 2019; Pritožbene navedbe

7. Tožena stranka sodbo izpodbija v celoti in sicer iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi relativnih in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

8. Pritožba nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne priznava dogovora sedaj pravdnih strank o odložitvi plačila zneskov, dokler tožena stranka ne pridobi ustreznih finančnih sredstev.

9. Pritožba meni, da bi obstoj ustnega dogovora o odlogu plačila sodišče prve stopnje ugotovilo, če bi izvedlo predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in po toženi stranki predlagane priče, pa je sodišče prve stopnje ta dokaz zavrnilo. Pritožba predlaga, da se ta dokaz dopusti in izvede v ponovljenem postopku.

10. Pritožba se ne strinja z višino prisojenih pravdnih stroškov.

Presoja pritožbenega sodišča

11. Pritožba uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki pa jih ne obrazloži, tako da se pritožbeno sodišče glede tega pritožbenega razloga sploh ne more izjasniti.

12. Ne glede na to, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi pritožba, kolikor bi želela v pritožbenem postopku konkretizirano uveljavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka, le-te morala grajati že pred sodiščem prve stopnje, kasneje pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje. Navedeno velja za vse morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, razen tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (286. b člen ZPP). Tožena stranka pred sodiščem prve stopnje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni grajala, pritožba pa ne trdi, da bi jih ne mogla brez svoje krivde.

13. Pritožba tako zgolj pavšalno očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka in še manj izrecno uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, vendar pa preizkus po uradni dolžnosti pokaže, da se takšne kršitve sodišču prve stopnje niso pripetile.

14. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

15. Pravilni so tudi dejanski in materialno pravni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kot kupec blaga, ki ji je bilo izdobavljeno, dolžna tega plačati skupaj s plačilom za nevrnjeno embalažo, kot je bilo dogovorjeno z medsebojno Pogodbo o poslovnem sodelovanju.

16. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izrecno prerekala, trditve tožeče stranke, da sta se s 1. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju pogodbeni stranki dogovorili, da ju zavezujeta le morebitno pisno dogovorjene spremembe pogodbe ter da ju drugačen dogovor ne zavezuje in ko je temu tako, pritožba ne more že iz tega razloga biti uspešna z zatrjevanjem ustnega dogovora, da se zapadlost dolga podaljša do tedaj, da tožena stranka zagotovi ustrezna finančna sredstva.

17. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da pisna sprememba Pogodbe Pogodbe o poslovnem sodelovanju med sedaj pravdnima strankama ni bila sklenjena, zato morebiti ustno dogovorjena sprememba Pogodbe ne more biti zavezujoča in je pravilno presodilo, da je sedaj vtoževani dolg tožene stranke zapadel v plačilo ter je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti.

18. Pritožba je zgolj pavšalno izpodbijala izrek o stroških, preizkus po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) pa ni pokazal kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava.

19. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

20. Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila in tako posledično ni priglasila stroškov odgovora na pritožbo.