Jedro

Ukinitev tretje izmene je utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega delodajalec lahko ugotovi prenehanje potrebe po delu enega delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Če je delodajalec pri izbiri med tremi delavci, ki so delali na delovnem mestu, na katerem je prenehala potreba po delu enega pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, izbral dva na podlagi kriterija izobrazbe oziroma dodatnih znanj, to ne pomeni diskriminacije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ugotovilo je, da je tožena stranka zaradi zmanjšanja naročil ukinila tretjo izmeno na stebrnem rezkalnem stroju CNC, zaradi česar je postalo nepotrebno delo enega od treh delavcev. Pri izbiri delavca, ki mu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je upoštevala strokovno usposobljenost in dodatna znanja, zato sodišče ni sledilo trditvi, da je odpoved posledica diskriminacije. Glede zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji je pojasnilo, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) ne določa več obveznosti, ki jo je delodajalcu nalagal prejšnji Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) v tretjem odstavku 88. člena.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložil tožnik, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je bil sestavni del pogodbe o zaposlitvi akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, iz katerega izhaja, katere so naloge tožnikovega delovnega mesta. Za vse naloge je bil ustrezno usposobljen, imel je dolgoletne izkušnje, zato ni prav, da se je prednost dajala teoretičnim znanjem in višji izobrazbi. Tožnik je delal na različnih strojih praktično v celotnem strojnem oddelku, zato je imela tožena stranka dovolj možnosti, da bi ga razporedila na kakšno drugo delo ali stroj. Pri toženi stranki je 23 let delal v času, ko sploh še ni bilo tretje izmene, ta uradno nikoli ni bila uvedena. Tretjega delavca so po potrebi razporejali z drugega oddelka. Glede na to, da je zaradi predhodne nezakonite odpovedi bil odstranjen iz delovnega procesa, mu ni bilo omogočeno „izobraževanje ob delu“, zaradi katerega sta imela prednost pri ohranitvi zaposlitve A. A. in B. B. Tretjo izmeno je tožena stranka ukinila že kdaj prej na drugem delu, pa ni ravnala enako, kot v sporni zadevi. Tako je npr. C. C. ponudila drugo delo, ko mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu, kjer sta zaposlitev tudi ohranila dva delavca, ki pa sta imela oba nižjo izobrazbo kot C. C. To pomeni, da izobrazba ni bila vedno odločilni kriterij. Pred pravnomočnim zaključkom tega spora je B. B. dal odpoved, torej se je delovno mesto izpraznilo. Vse kaže na to, da se je tožena stranka želela tožnika na vsak način znebiti. Tožena stranka se je sklicevala na splošno gospodarsko krizo, ki je samo priljubljen pojem v besednjaku vodstvenega kadra. Odločilni pomen je bil v sodnem postopku dan izpovedim D. D. in E. E., katerih avtoriteta se je zaradi izgubljenega sodnega postopka (v zvezi s prvo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku) omajala. Da ni bilo nobenih poslovnih razlogov nenazadnje izhaja iz predstavitve tožene stranke predsedniku Borutu Pahorju, ki je bil na obisku pri „paradnem konju“ pivškega gospodarstva ravno v času podane odpovedi, ko naj bi imela tožena stranka poslovne težave. Vztraja pri trditvi, da je bil diskriminiran, saj ni bil deležen izobraževanja (čeprav v času psihičnih težav ni znal delati z novim strojem), bil pa je tudi edini zaposleni za nedoločen čas, ki je dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Meni, da je odpovedni razlog navidezen, saj je dela na stebrnem rezkalnem stroju CNC za tri delavce, delo je pa tudi na drugih strojih, kjer tožena stranka zaposluje druge delavce in študente. Do tega se sodišči sploh nista opredelili.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija uvodoma uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar jih v nadaljevanju ne konkretizira, razen v tistem delu, kjer očita protispisnost, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko naj bi napačno povzelo tožnikove navedbe o delu v treh izmenah in ko naj bi napačno povzelo, da je tožnik predlagal izvedenca grafologa. Gre za dejstva, ki niso odločilna oziroma iz revizije ne izhaja, zakaj naj bi bila odločilna. V resnici uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, pa še to glede dejstev, ki za odločitev niso bila pomembna.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Tožniku je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in sicer zato, ker je tožena stranka že pred tožnikovo reintegracijo (zaradi predhodne nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ukinila troizmensko delo. Pred prvo odpovedjo so na delovnem mestu samostojni oblikovalec kovin na CNC stebrnem rezkalnem stroju delali trije delavci, vključno s tožnikom. Po tožnikovem prenehanju delovnega razmerja je delo na tem stroju pričel opravljati F. F., ki mu je delovno razmerje prenehalo 1. 1. 2013. Že pred tem je tožena stranka ukinila tretjo izmeno in po odhodu F. F. na delovno mesto ni zaposlila nikogar. Ves čas od tedaj delata na navedenem stroju le dva delavca - B. B. in A. A. 10. Ukinitev tretje izmene je tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega delodajalec lahko ugotovi prenehanje potrebe po delu enega delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato so vsa revizijska izvajanja glede dvoma v to, da je imela tožena stranka poslovne težave, nepomembne. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, v sodnem postopku ni mogoče ocenjevati smotrnosti razlogov za reorganizacijo in posegati v poslovne odločitve delodajalca. Sodišče lahko ugotavlja le obstoj in presoja zakonitost odpovednega razloga oziroma ali je bilo prenehanje potrebe po delu določenega delavca (pravilno: po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) res posledica reorganizacije ali pa je bil razlog zgolj navidezen. Ker je bilo ugotovljeno, da je pri toženi stranki dejansko prišlo do reorganizacije, ki je imela za posledico prenehanje potrebe po enem delavcu na delovnem mestu samostojni oblikovalec kovin I, je obstoj odpovednega razloga ugotovljen.

11. Revizija neutemeljeno izpostavlja tožnikovo usposobljenost za druga dela in sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, ker ni upoštevalo, da bi ga tožena stranka lahko razporedila na drugo delo. Obe sodišči sta pojasnili, da po ZDR-1 delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni več dolžan preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji (kar je bil dolžan storiti po prej veljavnem tretjem odstavku 88. člena ZDR).

12. Sodišči sta tudi pravilno presodili, da v postopanju tožene stranke ni znakov diskriminacije. Če je pri izbiri med tremi delavci, ki so delali na delovnem mestu, na katerem je prenehala potreba po delu enega pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, izbrala dva na podlagi kriterija izobrazbe oziroma dodatnih znanj, to ne pomeni diskriminacije. Zakon delodajalcu, razen ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev po določbah 98. do 103. člena ZDR-1, ne nalaga uporabe kriterijev pri izbiri, kateremu delavcu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora dokazati le to, da izbira delavca, ki mu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni bila diskriminatorna. Glede na to, da sta zaposlitev ohranila delavca, ki sta imela višjo izobrazbo in bila za delo tudi bolj usposobljena, je očitek o diskriminaciji neutemeljen.

13. Na druge revizijske navedbe, ki se večinoma nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, revizijsko sodišče ne odgovarja.

14. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del. 15. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004).