Jedro

Umik tožbe je zaradi odsotnosti negativnega učinka pravnomočnosti lahko neugoden za tožene stranke, ne pa za tožečo stranko, ki tako nima pravnega interesa, da bi sodišče izdalo zanjo bolj neugodno odločitev (sodbo na podlagi odpovedi zahtevku).

Izrek

Revizija se v delu zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrže, sicer pa zavrne.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 26.1.2009 je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek. S sklepom z dne 20.2.2009 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve procesnega prava. V obširni reviziji utemeljuje zakaj sta sodišči zmotno presodili določbi četrtega in petega odstavka 282. člena ZPP in zatrjuje, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do številnih navedb revidenta, ki so za odločitev bistvenega pomena. Meni, da ni bilo pogojev za izdajo sklepa o ustavitvi postopka zaradi domneve o umiku in bi moralo sodišče narok preložiti. Revident tudi ni bil pravilno vabljen na narok dne 22.1.2009, saj „Obvestilo o preklicu naroka“ ni vsebovalo pravnega pouka o posledicah neopravičenega izostanka z naroka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Omenjeno „Obvestilo“ pa je bilo tudi nenavadno in zavajajoče oblikovano, kar revident podrobneje obrazloži. Sklepno revident podrobneje utemelji svojo zahtevo, zakaj naj revizijsko sodišče sproži postopek za presojo ustavnosti četrtega odstavka 282. člena ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno, da razveljavi tudi sklepa sodišča prve stopnje in vrne zadevo ustreznemu sodišču v novo sojenje. Če Vrhovno sodišče reviziji ne bo ugodilo, predlaga, da prekine postopek in sproži zahtevo za oceno ustavnosti 4. odstavka 282. člena ZPP oz. 64. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, zoper sklep o ustavitvi postopka pa ni utemeljena.

Glede nedovoljenosti revizije

6. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija že pravnomočna sodna odločba. Ker gre za izjemo od načela pravnomočnosti, je potrebno strogo (ozko) razlagati tako določbe ZPP o dovoljenosti kot tudi utemeljenosti revizije.

7. ZPP v prvem odstavku 384. člena ZPP dovoljuje revizijo zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan, pri čemer je možnost revizijskega izpodbijanja omejena le na tiste, ki izvirajo iz sporov, v katerih bi bila revizija dovoljena zoper sodbo o glavni stvari. Smisel te določbe je namreč ravno ta, da se na ta način omogoči revizijski preizkus odločitve o glavni stvari ne samo, ko je odločeno s sodbo, temveč tudi s sklepom, v primerih, ko iz različnih razlogov ni pogojev za izdajo sodbe.

8. V smislu te določbe je tako postopek s sklepom pravnomočno končan, če ima ta odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih vzporednih vprašanjih med postopkom. Prav tako ni dovoljena revizija proti sklepom, ki se nanašajo na postranske terjatve ali na procesno vodstvo.

9. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Ne gre za samostojen postopek, temveč se vedno navezuje na postopek o glavni stvari. V tem postopku se prav tako ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep tako nima lastnosti končnosti. Glede na povedano sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje torej ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal(1). Obrazloženo pa velja tudi v primeru, ko sodišče zaradi zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje postopek konča (npr. z zamudno sodbo, zavrženjem tožbe, zavrženjem pritožbe itn.). V takih primerih se postopek s sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje samo „navidezno“ konča. To je posledica tega, da je za sodišče odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v določenih procesnih situacijah po učinkih podobna odločitvi o predhodnem vprašanju.

10. Glede na povedano revizija v delu, v katerem tožnik z njo izpodbija sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ni dovoljena in je revizijsko sodišče revizijo v tem delu na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Glede neutemeljenosti revizije

11. Glede na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje razpisani narok za 13.1.2009 preložilo na prošnjo pooblaščenke tožeče stranke in da je sodišče narok preklicalo ter določilo nov datum naroka na standardnem računalniškem obrazcu, ki je imel dve strani, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da je pooblaščenka odvetnica, ki je dolžna ravnati s skrbnostjo strokovnjaka in je torej v obvestilu o preklicu naroka morala pričakovati nov datum razpisanega naroka, še posebej ob ugotovitvi pritožbenega sodišča, da sta se že na ovojnici, v kateri se je nahajalo „Obvestilo o preklicu naroka“, nahajala oba datuma, poleg preklica za dan 13.1.2009, še „vabilo za dne 22.1.2009“ (to pomeni, da pisanje ni bilo zavajujoče). Ob povedanem ne vzdrži revizijski očitek kršitve določb pravdnega postopka, ker „obvestilo o preklicu naroka“ ni ponovno vsebovalo pravnega pouka. Ker je bilo preložitvi naroka ugodeno na revidentovo željo, je v nasprotju z dobro vero in poštenjem, da se revident sedaj sklicuje na neobveščenost glede posledic neopravičenega izostanka z novo razpisanega naroka, ob tem, da je bil na narok 13.1.2009 vabljen pravilno, z ustreznim pravnim poukom.

12. Sodišči sta pravilno uporabili četrti odstavek 282. člena ZPP. Ker tožeča stranka na narok ni prišla (čeprav je bila pravilno vabljena), tožene stranke pa niso predlagale sodbe na podlagi stanja spisa (drugi stavek čl. 282/5), je bilo nadaljevanje postopka odvisno od volje toženih strank (lahko bi predlagale opravo naroka v tožnikovi nenavzočnosti). Čeprav iz zapisnika glavne obravnave z dne 22.1.2009 (l.št.289) izhaja, da so tožene stranke predlagale izdajo sodbe na podlagi odpovedi zahtevka, je sodišče s sklepom P 139/95 z dne 26.1.2009 pravdni postopek ustavilo. Umik tožbe je zaradi odsotnosti negativnega učinka pravnomočnosti lahko neugoden za tožene stranke, ne pa za tožečo stranko, ki tako nima pravnega interesa, da bi sodišče izdalo zanj bolj neugodno odločitev (sodbo na podlagi odpovedi zahtevku).

13. Po prepričanju revizijskega sodišča uporabljena določba zakona ni protiustavna, ker pravna posledica domneve umika tožbe (ki nima negativnega učinka pravnomočnosti) za tožečo stranko, ki ne pristopi na narok ob izpolnitvi še drugih zakonskih pogojev (četrti odstavek 282. člena ZPP) ni nesorazmerna glede na cilj, katerega zakonska določba zasleduje (učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije pravdnega postopka) in zato ni začelo postopka, kot ga določa 156. člen Ustave RS.

14. Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo v tem delu na podlagi 378. člena ZPP v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): Tako tudi sklep VS RS II Ips 611/2007.