Jedro

Za vložitev pritožbe po odvetniku mora biti izkazano pisno pooblastilo, sicer se pritožba zavrže.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 6. 2007. Posledično je zavrnilo tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo, ki jo je vložil tožnikov pooblaščenec, zavrglo. Obrazložilo je, da odvetnik v pritožbenem postopku nima veljavnega pooblastila za zastopanje tožnika. Tožniku je bila z odločbo strokovne službe sodišča prve stopnje dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 597/2008 z dne 3. 7. 2008 za pravno svetovanje in zastopanje s strani odvetnika M. na naroku za glavno obravnavo v tem delovnem sporu dne 10. 7. 2008. Odvetnik pa tekom postopka ni predložil pooblastila za zastopanje, zato tudi ni izkazanega pisnega pooblastila za vložitev pritožbe z njegove strani. Tako je bilo treba pritožbo zavreči v skladu s četrtim odstavkom 324. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) v povezavi s petim odstavkom 98. člena ZPP.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Navaja, da mu je bil sicer odvetnik res dodeljen v okviru brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 10. 7. 2008, vendar je nato ta nastopal kot tožnikov pooblaščenec ves čas postopka na prvi in drugi stopnji. Tožnik naj bi pooblastilo podpisal že na prvem sestanku s pooblaščencem, ki naj bi pooblastilo vložil v spis že pred prvim narokom 10. 7. 2008. Že na tem naroku in kasneje na ostalih treh je bilo v zapisniku napisano, da je pooblastilo za tožnikovega pooblaščenca izkazano oz. se nahaja v spisu. Sodišče prve stopnje se ni moglo kar štirikrat zmotiti, poleg tega ima zapisnik sodne obravnave značaj javne listine, kar pomeni, da velja za resnično, kar je v njem zapisano. Tožnik je tudi vložil pripravljalno vlogo, v kateri je zapisano, da je pooblastilo v spisu, česar pa pooblaščenec ne bi storil, če ne bi bil prepričan, da je pooblastilo vložil. Odločitev o zavrženju pritožbe je tako napačna, saj je v spisu dovolj razlogov, ki kažejo na vložitev pooblastila v spis že pred prvim narokom (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Iz registrskih podatkov izhaja, da je bil 17. 5. 2010 začet stečajni postopek nad toženo stranko. Odtlej je postopek prekinjen (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa so bila v revizijskem postopku pred prekinitvijo opravljena vsa procesna dejanja razen izdaje odločbe, je lahko Vrhovno sodišče kljub prekinitvi odločilo o reviziji, na podlagi smiselne uporabe pravila drugega odstavka 207. člena ZPP.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

8. Po presoji revizijskega sodišča je bila pritožba pravilno zavržena, ker pisno pooblastilo za vložitev pritožbe ni bilo predloženo oziroma izkazano. Revident je pridobil brezplačno pravno pomoč za zastopanje z odločbo Bpp 597/2008 z dne 3. 7. 2008 za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku M. na naroku za glavno obravnavo dne 10. 7. 2008. Ta ga je nato zastopal tudi na preostalih narokih in vložil je tudi eno pripravljalno vlogo. Iz spisa izhaja, da revident oziroma njegov pooblaščenec nista predložila pisnega pooblastila za zastopanje. Odločba o podelitvi Bpp ne more nadomestiti pooblastila, (1) saj gre pri pooblastilu za obličen pravni posel, ki pooblaščenca upravičuje za zastopanje stranke v civilnem postopku. Poleg tega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena samo za eno procesno dejanje – zastopanje na naroku 10. 7. 2008. Zgolj navedbe na zapisnikih narokov za glavno obravnavo, da je pooblastilo izkazano v spisu, oziroma navedba na pripravljalni vlogi revidenta, da je pooblastilo v spisu, in prepričanje revidentovega pooblaščenca, da je revident pooblastilo podpisal in da je bilo predloženo v spis še pred prvim narokom, ne zadostujejo za zaključek, da je bilo pooblastilo res predloženo. Pisnega pooblastila namreč ni v spisu niti med listovnimi številkami niti v prilogi. Revidentov pooblaščenec navaja, da naj bi revident pri njem podpisal pooblastilo 8. 7. 2008 in da naj bi bilo pooblastilo predloženo še pred prvim narokom 10. 7. 2008. Prejem poštne pošiljke, ki bi vsebovala pooblastilo, v tem vmesnem času v spisu ni izkazan, je pa pooblaščenec pregledal spis 7. 7. 2008, pri čemer ni zapisano, da bi tedaj predložil pooblastilo. V skladu s petim odstavkom 98. člena ZPP sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavrže. Zato se mora pritožba, vložena po odvetniku brez pooblastila, zavreči. 9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Prim. zadevo II Ips 649/2009 z dne 30. 9. 2010.