Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo za lahko telesno poškodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu potrdi soda sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati prvotožnici 5.040,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.3.2003 dalje do plačila ter obema tožnikoma še 4.240,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.5.2002 ter jima povrniti pravdne stroške v znesku 6.80,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožeča stranka brez navedbe pritožbenega razloga in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v zavrnilnem delu sodbo spremeni tak, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku. V pritožbi prvotožnica navaja, da ji je bila v vseh postavkah za nepremoženjsko škodo prisojena prenizka odškodnina ter v nadaljevanju opisuje težave, ki jih je imela v teku zdravljenja ter težave, ki jih ima in strah glede zamudnih obresti prvotožnica navaja, da ji gredo od vložitve tožbe in ne od takrat, ko je tožena stranka prejela tožbo. Glede premoženjske škode na avtu tožeča stranka navaja, da je sodišče napačno sledilo izvedencu J., saj je izvedenec neupravičeno odbil od vrednosti 5% zaradi tehnološke zastarelosti in 7% na račun manjšega povpraševanja. Uspeh v pravdi je večji kot 87%.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbenega preizkusa je pravilnost odločitve glede odločitve sodišča prve stopnje o zavrnilnem delu glede nepremoženjske škode prvotožnice in premoženjske škode obeh tožnikov.

Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda pa mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v konkretnih primerih oziroma pri njegovi individualizaciji je sodišče vezno na kriteriji določene v 179. členu Obligacijskega zakona (v nadaljevanju OZ). To pa so: stopnja telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje (1. odstavek člena 179 OZ); pomen prizadete dobrine, po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (2. odstavek člena 179 OZ).

Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno in sicer glede razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in primerjavo z odškodninami za primerljivo škodo.

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prvotožnica v prometni nesreči 30.5.2002 utrpela zvin vratne hrbtenice ter udarnino in odrgnino brade, kar predstavlja lahko telesno bolečine ter trajanje in intenzivnost bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenca in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje odmerilo odškodnino za telesne bolečine v primernem znesku (2.000,00 EUR) tako, da je pritožba prvotožnice, ki v pritožbi zahteva še 503,76 EUR neutemeljena.

Tudi odškodnina za strah je odmerjena v primernem znesku glede na ugotovljeno intenzivnost in trajanje strahu (640,00 EUR) in ob upoštevanju subjektivnega odnosa prvotožnice, tako da je pritožba, ko se zahteva zvišanje neutemeljena.

Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti obsega satisfakcijo za oškodovančevo trpljenje zaradi najrazličnejših prizadetosti na njegovem psihičnem in telesnem področju. Ob ugotovitvi težav, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnica je le nekoliko omejena pri delih, ki zahtevajo delo z rokami nad višino glave in sunkovite gibe z vratom, je tudi odškodnina za to vrsto škode (2.500,00 EUR) tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem primerna. Pravilna je tudi odločitev o teku zamudnih obresti glede na to, da tožeča stranka pred vložitvijo tožbe ni zahtevala povrnitve škode in je prišla tožena stranka v zamudo, ko je prejela tožbo.

O višini premoženjske škode.

Sodba sodišča prve stopnje je v obsodilnem delu pravnomočna glede na to, da se tožena stranka ne pritožuje. Višino škode na avtomobilu je sodišče ugotovilo s pomočjo izvedenca J., razčistilo vsa sporna vprašanja in pripombe, ki jih je imela tožeča stranka z izvedeniškim mnenjem in pritožbeno sodišče nima pomislekov glede ugotovljene vrednosti škode na osebnem avtomobilu tako, da je pritožba tožnikov neutemeljena tudi v tem delu in v tem delu tožeča stranka samo ponavlja neargumentirane trditve in pripombe, ki jih je imela zoper izvedeniško mnenje. Tudi pravdni stroški so odmerjeni v skladu z uspehom in tožnikoma v nobenem primeru ne gre več pravdnih stroškov.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in v zavrnilnem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353. ZPP).