Jedro

Zmotno je tožnikovo izhodišče, da vsaka nepravilnost v postopku točkovanja presežnih delavcev že sama po sebi pomeni nezakonitost podane odpovedi. Če bi delavec v vsakem primeru, tudi ob popolnoma pravilnem točkovanju, prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, nepravilnosti pri točkovanju ne morejo predstavljati razloga za nezakonitost podane odpovedi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 11. 2015 nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in mu še traja, da ga je toženka dolžna pozvati na delo na delovno mesto prodajalec I, ga za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prijaviti v obvezno zavarovanje pri ZPIZ ter mu obračunati in izplačati mesečna nadomestila plač, ki bi mu bila izplačana, če bi v istem obdobju delal. Ugotovilo je, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da pa je odpoved nezakonita, ker je toženka enega od kriterijev za določitev presežnega delavca (socialno stanje) uporabila nepravilno oziroma pri točkovanju delavcev po tem kriteriju ni ravnala dovolj skrbno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 11. 2015, na ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in mu še traja, da ga je toženka dolžna pozvati na delo na delovno mesto prodajalec I, ga za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prijaviti v obvezno zavarovanje pri ZPIZ ter mu obračunati in izplačati mesečna nadomestila plač, ki bi mu bila izplačana, če bi v istem obdobju delal. V preostalem delu (glede odločitve o stroških postopka toženke) je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je odpoved zakonita, saj bi bil tožnik določen za presežnega delavca v vsakem primeru, tudi ob pravilni uporabi vseh kriterijev.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je v konkretni zadevi bistveno, da toženka postopka izbire presežnega delavca ni pravilno izvedla, zato je odpoved nezakonita. Toženka med primerjalnimi delavci ni izvedla objektivne izbire, določeni delavci so bili privilegirani in so zaradi napačnega točkovanja ohranili zaposlitev, medtem ko je tožnik dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če se je toženka odločila za uporabo kriterijev, bi jih morala uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce. Sklicuje se na odločbi VS RS VIII Ips 88/2017 in VIII Ips 27/2014. Toženka je bila opozorjena in seznanjena, da je točkovanje nekaterih delavcev sporno; njeno ravnanje ni bilo v skladu s potrebno skrbnostjo in strokovnostjo. V primeru pravilnega točkovanja bi ostali brez zaposlitve delavci, ki bi zbrali najnižje število točk, torej tudi I. K., G. Z. in P. P. Delavci bi se točkovali popolnoma drugače, zato ni mogoče sklepati, da bi tožnik ostal brez zaposlitve. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev omejilo zgolj na ugotovitev, ali bi tožnik v primeru pravilnega točkovanja ohranil zaposlitev, spregledalo pa ostale zatrjevane nezakonitosti toženke, ki so predvsem v nepravilnem dolžnem ravnanju ter v nezakonito izvedenem točkovanju. Sodišče druge stopnje bi moralo odgovoriti ne samo na pritožbene navedbe, temveč tudi na vse tožbene očitke. Prav tako je samo spremenilo ugotovljeno dejansko stanje, ne da bi razpisalo glavno obravnavo in dalo tožniku možnost, da se izjavi. Sodišče druge stopnje tudi ni pojasnilo, zakaj se postavlja na stališče, da je za to zadevo bistveno le dejstvo, ali bi tožnik v primeru pravilnega točkovanja ohranil zaposlitev in zakaj odstopa od zgoraj navedene sodne prakse.

4. Toženka je podala odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Neutemeljen je ugovor tožnika, da je sodišče druge stopnje samo ugotavljalo dejansko stanje, oziroma da je ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje brez izvedene glavne obravnave in mu s tem kršilo pravico do izjave. Vsa dejstva, na katera je sodišče druge stopnje oprlo svojo odločitev, je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vendar je na njihovi podlagi naredilo napačen pravni zaključek (da odgovor na vprašanje, ali bi bil tožnik tudi v primeru pravilne uporabe kriterijev določen za presežnega delavca, ni mogoč). Drugačen pravni zaključek sodišča druge stopnje ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi sodišče druge stopnje moralo izvesti glavno obravnavo, zato je očitek tožnika glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka neutemeljen. Neutemeljeni so tudi ugovori, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na vse njegove tožbene ugovore, predvsem v zvezi z nepravilnim dolžnim ravnanjem toženke in nezakonito izvedenim točkovanjem, saj ti, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, za odločitev v tem sporu niti niso bistveni.

8. Za odločitev v tem sporu so odločilne naslednje dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje: − tožnik je bil pri toženki zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu prodajalec I, − toženka je v enoti, v kateri je opravljal delo, izvedla selitev enote iz dveh etaž na eno in posledično zmanjšala obseg poslovanja enote ter število izvajalcev na delovnem mestu prodajalec za 12 oseb (od skupno 24), − pri izbiri, katerim delavcem se odpove pogodba, je toženka uporabila kriterije, ki jih določa Kolektivna pogodba toženke (delovna uspešnost, strokovna izobrazba, delovne izkušnje, delovna doba pri delodajalcu, zdravstveno stanje, socialne razmere ter ali gre za starša treh ali več mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki), − zaposlitev je ohranilo skupno 12 delavcev, in sicer 7 delavcev, ki so spadali v varovane kategorije in 5 delavcev glede na doseženo število točk po zgoraj navedenih kriterijih (med drugim tudi I. K. 80 točk, P. P. 80 točk in G. Z. 75 točk), − odpovedi je prejelo naslednjih 12 delavcev: H. M. 70 točk, M. D. 70 točk, B. B. 65 točk, S. R. 65 točk, M. L. 65 točk, R. P. 65 točk, N. H. 65 točk, A. B. 65 točk, H. K. 65 točk, tožnik 60 točk, K. F. 60 točk in G. V. 60 točk. Sodišče je ugotovilo, da točkovanje treh delavcev po enemu od kriterijev (kriterij socialnih razmer) ni bilo pravilno, in sicer pri delavcih I. K., P. P. in G. Z. Ti so po kriteriju socialnih razmer prejeli po 20 točk, čeprav do njih niso bili upravičeni1. Ob pravilnem točkovanju bi navedeni delavci zbrali: I. K. 60 točk, P. P. 60 točk, G. Z. 55 točk in bi bili vsi trije izbrani za presežne delavce. Drugih nepravilnosti pri točkovanju sodišče ni ugotovilo.

9. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da navedena nepravilnost ni imela vpliva na izbiro tožnika za presežnega delavca. V primeru pravilnega točkovanja bi odpoved prejelo naslednjih 12 delavcev: G. Z. 55 točk, vseh 5 delavcev, ki so oz. bi ob pravilnem točkovanju zbrali 60 točk (tožnik, I. K., P. P., K. F., G. V.) ter še 6 delavcev, ki so prejeli po 65 točk. Ker je tožnik prejel zgolj 60 točk2, in ker bi tudi v primeru pravilnega točkovanja vsi delavci s takšnim številom točk prejeli odpovedi (ter še 6 delavcev z višjim številom točk), ugotovljena nepravilnost pri točkovanju primerljivih delavcev nima in ne more imeti vpliva na to, da je bil tožnik uvrščen na seznam presežnih delavcev. Tožnik bi bil namreč tudi v primeru povsem pravilnega točkovanja izbran za enega od 12 presežnih delavcev.

10. Posledično je pravilno tudi stališče sodišča druge stopnje, da ugotovljena nepravilnost v točkovanju delavcev I. K., P. P. in G. Z. ni vplivala na podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku in tudi ne more vplivati na njeno zakonitost. Zmotno je namreč tožnikovo izhodišče, da vsaka nepravilnost v postopku točkovanja presežnih delavcev že sama po sebi pomeni nezakonitost podane odpovedi. Če bi delavec v vsakem primeru, tudi ob popolnoma pravilnem točkovanju, prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, nepravilnosti pri točkovanju ne morejo predstavljati razloga za nezakonitost podane odpovedi.

11. Neutemeljena so tudi tožnikova naziranja, da je odpoved nezakonita zaradi nepravilnosti v dolžnem ravnanju toženke oziroma zato, ker je toženka zlorabila svoje pravice in ravnala arbitrarno. Toženki ni mogoče očitati arbitrarnega ravnanja ali zlorabe, če je sledila podatkom, ki so jih dali zaposleni, tudi če so se ti kasneje izkazali za nepravilne. Gre le za napako, ki na zakonitost tožnikove odpovedi ni vplivala.

12. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnika na odločbi VS RS VIII Ips 88/2017 in VIII Ips 27/2014 (gre za dve odločbi revizijskega sodišča v isti zadevi), saj se revizijsko sodišče v navedeni zadevi ni ukvarjalo z vprašanjem, ki je aktualno v tem sporu. Iz obrazložitve obeh odločb izhaja, da je delodajalec za izbiro tožnice kot presežne delavke uporabil kriterije, vendar njihove pravilne uporabe v sodnem postopku ni dokazoval oz. dokazal, saj je izhajal s stališča, da kriterijev niti ni bil dolžan uporabiti. Sodišče je presodilo, da je takšno stališče nepravilno ter da je odpoved nezakonita, ker delodajalec ni dokazal, da je kriterije, za katere je sam navajal, da jih je uporabil, dejansko uporabil. 13. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama krije svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Kolektivna pogodba toženke je v zvezi s kriterijem socialne razmere določala, da prejme 20 točk delavec, če je zaposlen samo eden izmed zakoncev ali če je samohranilec. Navedeni delavci so toženki v pisni izjavi na vprašanje, če živijo v zakonski zvezi in je njihov zakonec zaposlen, obkrožili NE, zato jim je toženka dodelila 20 točk. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da bodisi sploh niso bili v zakonski zvezi, ali pa njihov partner v trenutku podaje izjave ni imel statusa brezposelne osebe. Zato je sodišče presodilo, da so točke po navedenem kriteriju prejeli neupravičeno. 2 Da bi bilo njegovo točkovanje nepravilno, ni bilo ugotovljeno.