Jedro

V skladu z 258. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je dopustno, da sodišče zasliši le eno stranko postopka, le v primeru, ko drugi stranki niso znana sporna dejstva ali pa zaslišanje te stranke ni mogoče, prav tako v primeru, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Do take situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj iz vabila ni bilo razvidno, da bosta na naroku zaslišani stranki. S tem pa niso izpolnjeni pogoji, pod katerimi sodišče ni dolžno zaslišati stranke, ki na narok ne pristopi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in razveljavilo sklep o zavarovanju z dne 27. 2. 2017. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izdano začasno odredbo v celoti ohrani v veljavi, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep, zahteval pa je tudi povračilo stroškov postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik v odgovoru na pritožbo uveljavlja tudi zahtevek v višini 25.000,00 EUR iz naslova stroškov, strahu in hude sramote, stres, njegov in njegove noseče partnerke, žalitve zoper čast in dobro ime podjetja in zastopnika osebno. V zvezi s tako zahtevo mu višje sodišče pojasnjuje, da pri tem ne gre za stroške postopka. Ti tudi niso specificirani. V tej zadevi pa dolžnik ne more postaviti svojega zahtevka proti upniku, temveč bo moral to storiti s posebno tožbo.

6. Iz spisa je razvidno, da je pooblaščenka upnika sodišče prve stopnje zaprosila za preklic naroka zaradi izredne odsotnosti zakonite zastopnice upnika. To prošnjo za preklic je poslala na naslov Oddelka za gospodarsko sodstvo, vpisničarka tega oddelka pa ga je pregledala šele ob 14.00 uri, kot izhaja iz uradnega zaznamka na tem sporočilu. Iz navedenega je razvidno, da je pooblaščenka upnika že pred narokom zaprosila za preklic naroka in navedla tudi potrebne razloge, naslednji dan po naroku pa je predložila tudi dokazila o obstoju izrednih dohodkov na strani upnika. Dejstvo je, da razpravljajoči sodnik do naroka o tej prošnji za preklic sploh ni bil obveščen, zato njemu ni mogoče očitati, da naj bi prišlo do kršitve, ker o tem ni nobene odločitve na naroku. Kljub temu pa gre za pomanjkljivost na strani sodišča prve stopnje, ki jo je moralo višje sodišče upoštevati.

7. Na edinem naroku je sodišče zaslišalo zakonitega zastopnika dolžnika. Iz spisa višje sodišče ugotavlja, da zastopnika strank sploh nista bila vabljena na zaslišanje, kar hkrati tudi pomeni, da zakonita zastopnica tožeče stranke ni bila opozorjena na posledice za primer, da se zaslišanja ne bi udeležila. V skladu z 258. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je dopustno, da sodišče zasliši le eno stranko postopka, le v primeru, ko drugi stranki niso znana sporna dejstva ali pa zaslišanje te stranke ni mogoče, prav tako v primeru, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Do take situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj iz vabila ni bilo razvidno, da bosta na naroku zaslišani stranki. S tem pa niso izpolnjeni pogoji, pod katerimi sodišče ni dolžno zaslišati stranke, ki na narok ne pristopi. Res pooblaščenka upnika ni predložila tudi dokazil o razlogih za odsotnost, vendar pa je to storila takoj naslednji dan po naroku, medtem ko v trenutku prošnje za preklic naroka korespondenca med zastopnico upnika in njenim poslovnim partnerjem sploh še ni bila zaključena in je zato še niti ni bilo mogoče predložiti. Zato se višje sodišče strinja s stališčem, da je bila upniku odvzeta možnost dokazovanja svojih trditev z zaslišanjem stranke.

8. Glede odsotnosti pooblaščenke upnika pa višje sodišče ugotavlja, da dejstvo, da se je obravnava v drugi zadevi zavlekla, tako da pooblaščenka ni mogla pristopiti na narok, nikakor ne more biti podlaga za kakršnokoli kršitev sodišča prve stopnje. Razlogi, ki jih navaja, bi bili morda lahko razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, nikakor pa ne morejo biti podlaga za ugoditev pritožbi, saj sodišče s tem v zvezi ni naredilo nič narobe.

9. Upnik je tudi predlagal dokaze za svoje trditve, da terjatev ni bila plačana, sodišče prve stopnje pa ni pojasnilo, zakaj ni izvedlo nobenega od teh dokazov, razen listinskih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa tudi ni nobenih razlogov o tem, zakaj je sodišče dolžniku verjelo glede plačila spornega vozila. Ob tem višje sodišče tudi ne vidi povezave med posedovanjem dokumentacije in obstojem nevarnosti v smislu določil ZIZ.

10. Glede na navedeno je višje sodišče zaključilo, da je pritožba utemeljena. Prišlo je namreč do kršitve pravil glede zaslišanja strank, prav tako ne iz zapisnika z naroka ne iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje ocenilo, da je izvedba dokazov, ki jih je predlagal upnik, nepotrebna. Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kršitve glede na njeno naravo namreč samo ne more odpraviti, pri čemer bi s tem strankama postopka tudi odvzelo možnost pritožbe, ki je ustavna pravica. Ob novem odločanju pa naj sodišče prve stopnje oceni vse izvedene dokaze v skladu z napotkom iz 8. člena ZPP.

11. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je višje sodišče odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo.