Jedro

Predlog za dopustitev revizije, v katerem stranka denarno (ali sicer določljivo) ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tako primarni kot tudi štiri podredne tožbene zahtevke, s katerimi je tožnica zahtevala: 1) ugotovitev prenehanja stavbne pravice, vknjižbo njenega izbrisa, ugotovitev ničnosti najemne pogodbe ter vračilo vseh dotedaj plačanih najemnin v višini 1.800.224,00 EUR (primarni zahtevek); 2) razvezo pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, izstavitev listine za vknjižbo izbrisa stavbne pravice, ugotovitev ničnosti najemne pogodbe ter vračilo vseh dotedaj plačanih najemnin v višini 1.800.224,00 EUR (prvi podredni zahtevek); 3) razvezo pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, vknjižbo izbrisa stavbne pravice, ugotovitev ničnosti najemne pogodbe ter vračilo vseh dotedaj plačanih najemnin v višini 1.800.224,00 EUR (drugi podredni zahtevek); 4) ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in najemne pogodbe, ugotovitev prenehanja stavbne pravice in vknjižbo njenega izbrisa ter vračilo vseh dotedaj plačanih najemnin v višini 1.800.224,00 EUR (tretji podredni zahtevek); 5) ugotovitev ničnosti najemne pogodbe ter vračilo vseh dotedaj plačanih najemnin v višini 1.800.224,00 EUR (četrti podredni zahtevek). O nasprotni tožbi (še) ni odločalo, odločitev o pravdnih stroških pa je pridržalo za končno odločbo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnice in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v zvezi s tretjim podrednim tožbenim zahtevkom ugotovilo ničnost pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in najemne pogodbe ter prenehanj stavbne pravice in naložilo vknjižbo njenega izbrisa, v delu glede vračila vseh dotedaj plačanih najemnin pa je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V preostanku je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede petih vprašanj. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in kršitev določb postopka ter odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. V predlogu izrecno navaja, da ga vlaga le iz previdnosti in da je zoper sodbo hkrati vložila tudi neposredno revizijo na podlagi prvega in drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavnega pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E).

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje izdana 14. 12. 2016, to je pred začetkom uporabe ZPP-E, ki se je začel uporabljati 14. 9. 2017. To pomeni, da je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi treba odločati v skladu z določbami ZPP, kot so veljale pred začetkom uporabe ZPP-E. 6. Drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP sta tako določala, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija). Če revizija glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).

7. Predlog za dopustitev revizije, v katerem stranka denarno (ali sicer določljivo) ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je nepopoln.1 Vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR. Odgovor na vprašanje, ali je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, pa ni mogoč, kajti toženka v predlogu za dopustitev revizije ni specificirala, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Zgolj pavšalno je navedla, da ta presega 40.000,00 EUR. Vrednost nedenarnega dela tretjega podrednega tožbenega zahtevka, odločitev o katerem izpodbija, prav tako ni razvidna iz sodb sodišč nižjih stopenj.

8. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (377. člen ZPP).

1 Enako sklep VS RS Sklep II DoR 87/2009 z dne 3. 12. 2009.