Jedro

Ker se je tožnica o obravnavani temi izjavila v okviru prispevka, predlagani popravek pa kljub temu, da predstavlja delno dopolnitev sporočila, ki ga je tožnica podala v okviru spornega prispevka, jedra njenega že objavljenega sporočila ne spreminja, je sklep o obstoju odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed pravilen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za objavo popravka prispevka "Zdravniška zbornica zavaja", predvajanega 23. 1. 2009 v oddaji S. ..., tako da se ob branju popravka predvajajo tudi slike tistega dela spornega posnetka, ki je v neposredni zvezi s popravkom, in z naslednjim besedilom: "'Zdravniška zbornica ne zavaja javnosti in vse postopke vodi transparentno ter skladno s pravili stroke' – V prispevku v oddaji S., ki je bil objavljen 23. januarja 2009 ob 18.00 uri z naslovom ' Zdravniška zbornica zavaja', je bila napačno prikazana dejavnost Zdravniške zbornice Slovenije, češ da slednja le zavaja in da se izmika pojasnilom, ali so sploh najeli kakšnega tujega zdravstvenega eksperta, ki bi dognal malomarno in nepravilno ravnanje mariborskih zdravnikov v konkretnem primeru smrti 12-letnega dečka. Z. z. S. ni nikoli zavajala slovenske javnosti in je tako pri imenovanju prvega kot drugega zdravstvenega eksperta ravnala strokovno in korektno in je v konkretnem primeru sprožila vse ustrezne postopke za odkrivanje odgovornosti. Zdravniška zbornica Slovenije je prvega zdravstvenega eksperta, ki se je kasneje izključil, predlagala po priporočilu klinike v Ljubljani, v primeru drugega zdravstvenega eksperta pa je preko tuje zdravniške zbornice potekalo le preverjanje, ali gre za ustreznega eksperta, pri iskanju najprimernejšega pa je Zdravniška zbornica uporabila neformalne kanale sodelovanja s tujo zdravniško zbornico, kar je skladno s siceršnjo prakso sodelovanja med zbornicami v takšnih primerih. Tako je Zdravniška zbornica ravnala z vso dolžno skrbnostjo in skladno s pravili stroke. Zdravniška zbornica Slovenije".

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedlo je, (1) da je iz prispevka jasno razvidno, da tožnica nasprotuje toženkinim trditvam, da je zavajala slovensko javnost s tem, da se je izmikala pojasnilu o najetju tujih zdravstvenih ekspertov, in (2) da dopolnitev lahko predstavlja le pojasnilo o uporabi "neformalnih kanalov sodelovanja s tujo zdravniško zbornico", pri čemer pa tožnica niti ne pojasni, za kakšne neformalne kanale naj bi šlo. Upoštevaje te ugotovitve je zavzelo stališče, da se s predlagano dopolnitvijo jedro sporočila ne spreminja. Gledan kot celota zahtevek za popravek, ki vsebuje delno mnenjske navedbe tožnice, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno dopolnitev, nima narave popravka v smislu četrtega odstavka 26. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed). Z njim se objavljeno besedilo vsebinsko ne popravlja niti bistveno ne dopolnjuje.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja vse revizijske razloge, zlasti pa razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da iz ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da vsebina zahtevka za objavo popravka zanika trditve in dopolnjuje navedbe, podane v spornem prispevku. Že zaradi tega je pravno sklepanje o obstoju odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed zmotno. Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da predlagana vsebina popravka ne predstavlja bistvene dopolnitve navedb v objavljenem besedilu. Zanikanje in bistveno dopolnitev predstavlja že samo pojasnilo o uporabi neformalnih kanalov, iz predzadnjega stavka predlaganega popravka pa jasno izhaja, da gre za bistvene dopolnitve, ki toženkino zgodbo in njene vrednostne zaključke in ocene v celoti zanikajo. Sporočilo spornega prispevka je bilo namreč v tem, da tožnica v zadevi glede smrti pacienta ni naredila ničesar oziroma da zavaja slovensko javnost. Dejstvo, da navedbe v predlaganem popravku zanikajo tudi toženkine mnenjske zaključke, pa samo po sebi ni v neskladju s 26. in 31. členom ZMed. Sodišče druge stopnje je prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je na eni strani zavzelo stališče, da lahko dopolnitev predstavlja le pojasnilo o uporabi neformalnih kanalov sodelovanja s tujo zdravniško zbornico, na drugi strani pa stališče, da ta dopolnitev bistveno ne dopolnjuje navedb iz objave. Tožnica poudarja, da je zahtevo za objavo popravka oblikovala tako, da je v skladu s pravili stroke upoštevala interese vseh vpletenih, vključno z interesom javnosti do obveščenosti, in da je bila zaradi tega (in tudi zaradi upoštevanja sorazmerja med dolžino spornega obvestila in dolžino popravka) pri podajanju nasprotnih dejstev morda nekoliko skopa, vendar pa to ne predstavlja utemeljenega razloga za odklonitev objave popravka. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se potrdi sodba sodišča prve stopnje, podrejeno pa naj sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki je nanjo odgovoril. Ker ga ni vložil po kvalificiranem pooblaščencu, ni upošteven.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revidentka je obrazložila le zatrjevani očitek zmotne uporabe materialnega prava, drugih razlogov pa ne. Ker Vrhovno sodišče morebiten obstoj procesnih kršitev preizkusi le v mejah razlogov, navedenih v reviziji, je glede na neobrazloženost revizije ta očitek neutemeljen (371. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Neutemeljen pa je tudi očitek zmotne uporabe določb ZMed, ki urejajo pravico do popravka.

7. V sodni praksi Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča je vsebina pravice do popravka, zagotovljena v 40. členu Ustave, že z več vidikov dorečena. Pravica do popravka nastopi takrat, ko je pri izvrševanju svobode izražanja, zagotovljene v 39. členu Ustave, prišlo do pomanjkljive, popačene, napačne informacije. Tisti, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, ima pravico, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu. Na ta način je ustvarjeno določeno ravnotesžje med medijem ter prizadetim posameznikom in varovano načelo enakosti orožij. Ni treba, da se popravek omeji samo na zatrjevanje dejstev – v nekaterih primerih sicer pravica niti ne bi mogla doseči svojega namena –, vendar pa to v svojem bistvu ostaja. Pravica do popravka namreč ne sme iti tako daleč, da bi postala pravica dostopa do medijev. Osnovni pogoj – to je prizadetost posameznikovega interesa ali pravice – in odklonilni razlogi iz 31. člena ZMed dajejo sodišču ustrezen prostor za presojo, ki bo zagotavljala, da na eni strani ta pravica ne bi postala pravica do dostopa do medijev in da na drugi strani (npr. zaradi uporabljenega novinarskega pristopa k obdelavi določene vsebine) ne bi ostala prazna.(1)

8. V skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZMed z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na stališče o obstoju odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, ki pravzaprav pove, da odgovorni urednik ni dolžan objaviti besedila, ki ne ustreza zakonski definiciji popravka. Odklonitveni razlog po tej določbi je namreč podan, če "zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu".

9. V obravnavanem primeru sta se sodišči strinjali, da je bil prispevek tak, da se je tožnica imela nanj pravico odzvati. Svoje stališče sta oprli na ugotovitev, da se v prispevku tožnici očita, (1) da je v primeru odkrivanja odgovornosti za smrt otroka ravnala nestrokovno in zavajajoče, (2) da se odkrivanje krivcev za njegovo smrt vedno bolj odmika, vse bolj pa se potrjuje sum, da tožnica zavaja, in (3) da se direktorica tožnice izmika pojasnilom, ali so sploh najeli kakšnega tujega zdravstvenega eksperta, ki bi dognal malomarno in nepravilno ravnanje mariborskih zdravnikov. Sodišči pa sta se razhajali v presoji, ali predlagano besedilo popravka predstavlja prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.

10. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, (1) da je predstavnici tožnice bila v okviru prispevka dana možnost povedati svoje stališče, (2) da njen odgovor jasno kaže, da nasprotuje trditvam tožene stranke, da je zavajala slovensko javnost s tem, da se izmika pojasnilu o najetju tujih zdravstvenih ekspertov, (3) da glede na to dopolnitev lahko predstavlja le pojasnilo o uporabi "neformalnih kanalov sodelovanja s tujo zdravniško zbornico", in (4) da se s to dopolnitvijo jedro sporočila ne spreminja. Na podlagi teh ugotovitev je zaključilo, da zahtevek za popravo, ki delno vsebuje mnenjske navedbe tožnice, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno dopolnitev, nima narave popravka.

11. Ob vezanosti na navedene dejanske ugotovitve, tj. da se je tožnica o obravnavani temi izjavila v okviru prispevka, predlagani popravek pa ne glede na to, da predstavlja delno dopolnitev sporočila, ki ga je tožnica podala v okviru spornega prispevka, jedra njenega že objavljenega sporočila ne spreminja, je navedeni zaključek in posledično sklep o obstoju odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed materialnopravno pravilen.

12. Ožja razlaga odklonitvenega razloga, za katero se zavzema tožnica, in po kateri ta v obravnavani zadevi ni podan, ker da je sodišče sàmo ugotovilo, da predlagani popravek predstavlja delno dopolnitev, ni utemeljena. Podlaga za sporno materialnopravno stališče je bila skupaj z navedenim dejstvom tudi dejanska ocena, da ta dopolnitev ne spreminja jedra sporočila, ki izhaja iz izjave tožničine predstavnice v prispevku. Na podlagi obeh ugotovitev je sodišče pravilno zaključilo, da je odklonitveni razlog podan. Kadar je bila prizadeti osebi dana možnost, da se o obravnavanem predmetu izjavi že v okviru prispevka, se namreč presoja o tem, ali predlagano besedilo popravka predstavlja popravek v smislu zakonske definicije, opravi na podlagi primerjave s stališčem prizadetega, vključenega v prispevek. Ta presoja je v izpodbijani sodbi izvedena, nanjo pa je revizijsko sodišče glede na to, da gre za dejansko vprašanje, vezano.

13. Po navedenem je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o tožničinih stroških revizijskega postopka je vključena v odločitvi o reviziji (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-124/05 z dne 15. 2. 2007 (Uradni list RS, št. 18/2007) in sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 439/2007 z dne 26. 7. 2007.