Jedro

Vzročne zveze ni mogoče širiti tako daleč, da bi bil investitor na podlagi 52. člena ZGO-1 upravičen do povračila kakršnekoli škode, ki mu bi lahko nastala zaradi izdaje lokacijske informacije na podlagi prostorskih aktov, ki so bili naknadno spremenjeni ali nadomeščeni. Pri priznanju izgubljenega dobička je namreč potrebno upoštevati splošna pravila odškodninskega prava, ki jih ureja OZ. Priznanje povrnitve izgubljenega dobička zaradi neuresničitve namena, zaradi katerega je investitor kupil nepremičnine, je tako vezano na tisti dobiček, ki ga je mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v skupni višini 1.038.709,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prva tožnica vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč prve in druge stopnje „razveljavi ter tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje“.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Prva tožnica je kupila več nepremičnin, na katerih je nameravala zgraditi večstanovanjsko hišo. - Pred nakupom nepremičnin (20. 6. 2007) je zakoniti zastopnik prve tožnice M. L. pridobil lokacijsko informacijo, iz katere je izhajalo, da je na kupljenih parcelah mogoče graditi večstanovanjsko hišo. Lokacijska informacija je temeljila na Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (v nadaljevanju Odlok). M. L. in B. L. sta se zato odločila ustanoviti prvo tožnico z namenom izvedbe projekta gradnje večstanovanjskega objekta.

- Prva tožnica je z drugo tožnico sklenila pogodbo o finančnem leasingu za financiranje nakupa nepremičnin.

- Prva tožnica je 19. 7. 2007 z družbo P. d. o. o. sklenila pogodbo, s katero se je dogovorila za izdelavo geodetskega načrta, idejne zasnove, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev soglasij za projektne rešitve.

- Tožena stranka je 8. 10. 2007 sprejela obvezno razlago, s katero je določila, da je Odlok potrebno razlagati tako, da je na območju, na katerem se nahajajo nepremičnine prve tožnice, mogoče organizirati več stanovanj le v obstoječih objektih, novogradnje pa so lahko največ dvostanovanjski objekti. Prva tožnica zato na kupljenih nepremičninah ne sme zgraditi večstanovanjskega objekta.

- Prva tožnica je nepremičnine kasneje prodala in za njih dobila kupnino, ki je bila za 170.000,00 EUR višja od kupnine, ki jo je sama plačala za nepremičnine.

6. Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na določilu 52. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki predvideva možnost odškodnine zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo. Trdila je, da ji je nastala škoda v štirih različnih oblikah: 1. škoda, ki obsega stroške v zvezi z ustanovitvijo prve tožnice, stroške najema poslovnih prostorov in druge pravne stroške, 2. škoda zaradi razveljavitve pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije, 3. škoda zaradi sklenitve pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine in 4. škoda zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine in izgubljenega dobička.

7. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da tožeča stranka v zvezi z nobeno od zatrjevanih oblik škode ni navedla pravno relevantnih dejstev, zaradi česar nastanka škode ni izkazala, tožbeni zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička pa sta zavrnili tudi na podlagi pojasnila, da ni vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo.

Glede škode v zvezi z ustanovitvijo prve tožnice, stroškov najema poslovnih prostorov in pravnih stroškov:

8. Z revizijskimi očitki o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, ki se nanašajo na odločitev o stroških v zvezi z ustanovitvijo prve tožnice in stroških v zvezi z najemom poslovnih prostorov, tožeča stranka ne more uspeti. S pritožbo teh postopkovnih kršitev, ki naj bi jih storilo prvostopenjsko sodišče, ni izpodbijala. Ker se z razlogi prvostopenjskega sodišča ni soočila v pritožbi, teh očitkov ne more uveljavljati v revizijskem postopku, saj je revizija pravno sredstvo zoper drugostopenjsko odločbo (prvi odstavek 367. člena ZPP); zatrjevane bistvene kršitve procesnih določb pa niso take, da bi pritožbeno sodišče moralo nanje paziti po uradni dolžnosti.

9. Pri odločitvi o zavrnitvi dela zahtevka, ki se nanaša na navedeno škodo, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno pojasnilo, da zatrjevana škoda ni mogla nastati prvi tožnici, temveč kvečjemu njenima ustanoviteljema.(1) Ne drži, da stroški, ki jih našteva prva tožnica v reviziji, bremenijo družbo. Stroški, povezani z ustanovitvijo prve tožnice, so stroški, ki jih pred ustanovitvijo družbe plačajo njeni ustanovitelji. Tudi sicer gospodarska družba ne more biti upravičena do povrnitve vsakršnih stroškov, povezanih z njeno ustanovitvijo in poslovanjem, četudi odpade namen, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj je dolžna nositi določene poslovne rizike, do katerih pride zaradi sprememb na trgu.

Glede škode v zvezi z razveljavitvijo pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije:

10. Na očitek, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo arhitekta J. P., je odgovorilo že sodišče druge stopnje, ki je pravilno pojasnilo, da dejstva, o katerih naj bi izpovedal (kdo je izdajatelj računa št. 01-2007 z dne 9. 11. 2007), ne morejo vplivati na odločitev. Ker tožeča stranka ni predložila pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije in pojasnila, kaj predstavlja vtoževani znesek iz tega naslova, je njena tožba kljub pozivu sodišča na dopolnitev ostala nesklepčna.

Glede škode v zvezi s sklenitvijo pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine:

11. Revidentka sodiščema prve in druge stopnje le pavšalno očita, da sta napačno uporabili materialno pravo, ker sta zavrnili tožbeni zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na sklenitev pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine. Revizijsko sodišče na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi več po uradni dolžnosti (prvi odstavek 371. člena ZPP), zato s takšnimi splošnimi očitki prva tožnica ne more uspeti.

Glede izgubljenega dobička:

12. Tudi pri odločitvi o zavrnitvi zahtevka za povračilo izgubljenega dobička materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo ni. Vzročne zveze namreč ni mogoče širiti tako daleč, da bi bil investitor na podlagi 52. člena ZGO-1 upravičen do povračila kakršnekoli škode, ki mu bi lahko nastala zaradi izdaje lokacijske informacije na podlagi prostorskih aktov, ki so bili naknadno spremenjeni ali nadomeščeni. Pri priznanju izgubljenega dobička je namreč potrebno upoštevati splošna pravila odškodninskega prava, ki jih ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ). Priznanje povrnitve izgubljenega dobička zaradi neuresničitve namena, zaradi katerega je investitor kupil nepremičnine, je tako vezano na tisti dobiček, ki ga je mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ). V konkretnem primeru glede na zgodnjo fazo graditve objekta (ko je investitor šele naročil izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja) takega izgubljenega dobička, kot ga vtožuje tožeča stranka, ni bilo mogoče pričakovati. Za utemeljenost zahtevka v tem delu bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazovati (na primer s sklenjenimi predpogodbami s kupci, ki so bili zainteresirani za nakup stanovanj), da bi zgrajena stanovanja po ceni, ki jo je upoštevala pri izračunu, dejansko lahko tudi prodala, saj glede na stanje na nepremičninskem trgu tega ni mogoče šteti za samoumevno. Ker tega ni zatrjevala, je njena tožba nesklepčna in je njen zahtevek tudi v tem delu pravilno zavrnjen.

13. Neutemeljeni so tudi očitki o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, ki bi lahko izpovedale o izgubljenem dobičku tožeče stranke. Ker so manjkale konkretizirane trditve tožeče stranke o izgubljenem dobičku, izvajanje dokazov v zvezi z njim in njegovo višino ni bilo potrebno. Pri tem ne gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, kot trdi revidentka. Ker izgubljenega dobička, ki je posledica nemožnosti gradnje večstanovanjskega objekta in nadaljnje prodaje stanovanj z zaslužkom na podlagi 52. člena ZGO-1, zaradi pomanjkljivih trditev ni mogoče prisoditi, izvajanje dokazov v tej smeri ni bilo potrebno. Ti namreč manjkajočih trditev tožeče stranke ne morejo nadomestiti.

O revizijskih očitkih o protipravnosti ravnanja tožene stranke:

14. Sodišči prve in druge stopnje sta tožbeni zahtevek zavrnili, ker tožeča stranka nastanka škode ni izkazala, zato se jima do protipravnosti ravnanja tožene stranke ni bilo potrebno opredeljevati. Te trditve tožeče stranke na odločitev ne morejo vplivati. Iz istega razloga se do obširnih revizijskih navedb o protipravnem ravnanju tožene stranke ni opredeljevalo niti Vrhovno sodišče. 15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Da je škoda nastala tudi ustanoviteljema, izhaja tudi iz trditvene podlage prve tožnice.