Jedro

Predmet revizije ne more biti pravilnost prekinitve upravnega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 6.2.2006, v zvezi s popravnim sklepom z dne 22.2.2006, zavrnilo kot neutemeljeno. Z navedeno odločbo in popravnim sklepom je tožena stranka odločila, da se del 3. točke izreka sklepa Upravne enote Tržič z dne 29.10.2004, ki se glasi: "s postopkom nadaljeval in o zadevi odločil glede na dejansko stanje, ki izhaja iz listin v spisu", odpravi in se nadomesti z besedami "štel, da so vlagatelji zahtevek za denacionalizacijo dela nepremičnine parc. št. 245/1 k.o..., in sicer dvosobnega stanovanja v skupni izmeri 76 m2, ki je bilo predmet kupoprodajne pogodbe med Občino... in F.Č. z dne 15.7.1992, umaknili, zato se bo upravni postopek za denacionalizacijo tega dela premoženja ustavil". V preostalem delu pa je odločil, da se pritožba pritožnikov I.P., B.E. in G.N. zavrnejo ter da ostane sklep Upravne enote ... z dne 29.10.2004, v veljavi. Prvostopenjski upravni organ je s sklepom v 1. točki izreka odločil, da se postopek denacionalizacije premoženja pokojnega K.P. v delu, ki se nanaša na denacionalizacijo dela premoženja, to je parc. št. 245/1 k.o..., in sicer dvosobnega stanovanja v skupni izmeri 76 m2, ki je bilo predmet kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja med Občino ... in F.Č. z dne 15.7.1992, prekine do pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, in sicer ugotovitve ničnosti omenjene pogodbe pri pristojnem sodišču. V 2. točki izreka sklepa je prvostopni upravni organ odločil, da se vlagateljem in pravnim naslednikom K.P. odreja, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa pri pristojnem sodišču vložijo tožbo za ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe o prodaji spornega stanovanja. V istem roku naj predložijo dokazilo o vloženi tožbi. V 3. točki izreka sklepa je prvostopni upravni organ odločil, da bo upravni organ, če vlagatelji in pravni nasledniki v roku iz točke 2 izreka sklepa ne bodo predložili dokazila, da so vložili tožbo, s postopkom nadaljeval in o zadevi odločil glede na dejansko stanje, ki izhaja iz listin v spisu.

Prvostopenjsko sodišče v svoji sodbi pritrjuje toženi stranki in navaja, da gre v zadevi za uveljavljanje ničnosti pravnih poslov. To pa spada v sodno pristojnost. Ugotavlja, da je tožena stranka pravilno presodila, da je v danem primeru prekinitev postopka po 144. členu ZUP (1986) utemeljena.

Zoper prvostopenjsko sodbo se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo. Onemogočila je uveljavljanje pravic iz denacionalizacije. Za ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 15.7.1992 ni nobene potrebe. Gre za sprenevedanje. Šlo je za nedopustno razpolaganje. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in podrobno opisuje potek denacionalizacijskega postopka. Zatrjuje, da so vsi sklepi nezakoniti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato se vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je s 1.1.2007 postala pravnomočna.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Tožeča stranka v svoji pritožbi, ki se obravnava kot revizija, izpodbija sodbo upravnega sodišča, s katero je bilo presojeno o zakonitosti odločbe tožene stranke, v kateri je ta odločila o prekinitvi upravnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja o ničnosti kupoprodajne pogodbe. V tem upravnem sporu upravno sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, pa tudi če bi ga ugotavljalo, napak pri ugotovitvi dejanskega stanja stranka ne bi mogla uveljavljati v revizijskem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Ker gre po vsebini revizije tožeče stranke za zatrjevanje kršitve pravil upravnega postopka, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno le za presojo določenih kršitev pravil postopka odločanja v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava (85. člen ZUS-1). Razlaga pojmov Zakona o splošnem upravnem postopku (v konkretnem primeru pravilnosti prekinitve upravnega postopka) pa ne predstavlja uporabe materialnega prava, ki zaradi procesne narave izpodbijane odločitve v tej zadevi sploh ni bilo uporabljeno. Zato kršitev materialnega prava revizijsko sodišče ni ugotovilo.

Revizijsko sodišče je pri odločanju o reviziji skladno s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1 in na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.