Jedro

Določba 174. člena ZUreP-1 predvideva, da občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti še ostanejo v veljavi, vendar pa to ne velja za urbanistične rede. Citirana določba namreč to dopušča le za prostorske izvedbene načrte, sprejete na podlagi ZUN (to pa so po določbi 27. člena ZUN zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti) in zazidalne načrte, sprejete na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 9. 2003, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote Črnomelj z dne 14. 7. 2003. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena zahteva tožnikov za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za izvedbo del na stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. 123 k.o.... V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da zemljišče predvidenega posega leži na območju, ki se je do 31. 12. 2002 urejalo z Odlokom o splošnem urbanističnem redu v Občini Č. (SDL, št. 20/79 – v nadaljevanju Odlok). Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 namreč urbanistični redi, sprejeti na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju - ZUP1a, ne veljajo več in se jih od 1. 1. 2003 ne uporablja več.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke. Pojasnjuje, da tožnika sicer pravilno ugotavljata, da rok iz drugega odstavka 174. člena ZUreP-1 še ni potekel. Težava pa je v tem, da ta zakon ni izrecno podaljšal veljavnosti urbanističnih redov, ki so bili sprejeti na podlagi ZUP1a, tako kot je bil v konkretnem primeru sprejet Odlok. Res gre za nevzdržno situacijo, ki pomeni, da na konkretnem območju dovoljenja za posege v prostor sploh ni mogoče pridobiti. Vendar pa glede na jasnost in izrecnost določbe prvega odstavka 174. člena ZUreP-1 sodišče te določbe ne more razlagati drugače, kot da veljavnost urbanističnih redov po ZUP1a ni podaljšana.

3. Tožnika v reviziji (prej pritožbi) uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da razveljavitev Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju – ZPUP, ne pomeni avtomatičnega prenehanja veljavnosti Odloka. Navedena zakona sta res razveljavljena, vendar pa je potrebno upoštevati tudi specialne določbe 171. in 174. člena ZUreP-1. Gre za povsem nevzdržno situacijo, zaradi katere na konkretnem območju dovoljenja za posege v prostor sploh ni mogoče dobiti.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, če ni z drugim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno. V obravnavani zadevi je sporna veljavnost Odloka o splošnem urbanističnem redu v občini Č. po uveljavitvi ZUreP-1, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Ta zakon je v 179. členu določil prenehanje veljavnosti več predpisov, med njimi tudi ZUN in ZPUP, ki sta dopuščala uporabo urbanističnih redov kot podlage za izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del. Res je, da določba 174. člena ZUreP-1 predvideva, da občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti še ostanejo v veljavi, vendar pa to ne velja za urbanistične rede. Citirana določba namreč to dopušča le za prostorske izvedbene načrte, sprejete na podlagi ZUN (to pa so po določbi 27. člena ZUN zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti) in zazidalne načrte, sprejete na podlagi ZUPla. Ker tako sporni Odlok o splošnem urbanističnem redu v Občini Č. v času odločanja upravnega organa ni več veljal in tako ni mogel biti podlaga za izdajo upravnega dovoljenja, je pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. 9. Neutemeljeno je sklicevanje revidentov na 171. člen ZUreP-1, ki ureja veljavnost občinskih prostorskih aktov, med katere pa ni mogoče šteti spornega urbanističnega reda.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.