Jedro

Menična klavzula „brez obvestila“ ne more nadomestiti klavzule „brez protesta“. Vrhovno sodišče je že v sodbi II Ips 245/2012 z dne 24. 4. 2014 pojasnilo, da pri klavzuli „brez obvestila“ trasatu ni treba čakati na obvestilo trasanta (klavzula „po obvestilu“ po drugi strani pomeni obveznost trasata, naj ne akceptira menice oziroma ne plača, dokler ga trasant ne obvesti), protestna klavzula pa se praviloma izraža z besedami „brez stroškov“ ali „brez protesta“. Zato klavzula „brez obvestila“ nima enakega pomena in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“. Vendar pa je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi tudi pojasnilo, da je to bistveno le v primeru trasirane menice oziroma v primeru, ko se spor o pomenu zapisanega ne nanaša na stranke menične izjave. V nasprotnem primeru (ko gre za neskladje med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev menice, pravdni stranki pa sta tudi stranki menične izjave - prav takšna pa sta navedeni in obravnavani primer) je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica (sicer upnica v izvršilnem postopku) je zoper toženca dne 15. 1. 1998 na podlagi menice (kot verodostojne listine) vložila predlog za izvršbo za plačilo zneska 20.246.866,20 SIT (sedaj 84.488,68 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 1997 dalje do plačila in povrnitev izvršilnih stroškov. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom o izvršbi Ig 98/00182 z dne 26. 8. 1998 dovolilo izvršbo in upničine stroške odmerilo na 219.698,00 SIT (sedaj 916,78 EUR). Toženec je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal. 2. Sodišče prve stopnje je v četrtem sojenju odločilo, da se delno vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Ig 182/98 z dne 26. 8. 1998 glede glavnice 36.939,13 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede izvršilnih stroškov v višini 403,38 EUR (VI. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je I., III., IV., V., VI. in VII. točka izreka - glede zneska 31.797,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 1997 dalje do plačila; ter VIII. točka izreka).

4. Revizija je bila s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 243/2012 z dne 24. 1. 2013 dopuščena glede presoje pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da je iz odredbe „brez obvestila“ sklepati, da gre za menico brez protesta.

5. Toženec vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožnica menice ni protestirala, zato je zoper njega kot meničnega poroka (avalista) izgubila regresni zahtevek. Menica odredbe „brez protesta“ ne vsebuje, zato je regres zoper regresne zavezance mogoč le na podlagi predhodnega protesta. Napačen je zaključek sodišča, da naj bi bilo iz vsebine izpolnjene menice, na kateri je le odredba „brez obvestila“, jasno, da gre za menico brez protesta. Klavzula „brez obvestila“ ne more nadomestiti klavzule „brez protesta“. Nepravilne so tudi tožničine navedbe, da protest pri lastni menici ni potreben. Tudi pri lastni menici je njeno protestiranje predpogoj za uveljavljanje regresne pravice proti avalistu.

6. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Predmet spora v obravnavani zadevi je obveznost plačila menične vsote, izhajajoče iz menice, ki je bila tožnici izročena kot bianco menica. Bianco menica je menica, ki ob izdaji nima vseh bistvenih sestavnih delov, s pooblastilom za izpolnitev (menično izjavo) pa daje izdajatelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni blanket in zaveže izdajatelja(1). Zakon o menici (v nadaljevanju ZM) bianco menice posebej ne ureja, ta se posredno omenja le v drugem odstavku 16. člena ZM, ki določa, da ob izdaji menice ta nima vseh potrebnih sestavin, da bi se jo štelo za menico, vendar pa se lahko izdajatelj in prejemnik sporazumeta, da sme slednji bianco menico izpolniti in uporabiti v svojo korist. Z izpolnitvijo postane bianco menica prava menica.

9. Iz relevantnih dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je družba F., d. o. o., (oziroma toženec kot njen zakoniti zastopnik) podpisala bianco menico in menično izjavo - pooblastilo za izpolnitev menice kot trasant (izdajatelj menice) in trasat. Z menično izjavo je pooblastila tožničino pravno prednico, da do višine njenih zapadlih in neporavnanih obveznosti iz prodajne pogodbe št. 0465/96 izpolni bianco menico. Tožnica je bianco menico izpolnila tako, da je zapisala na menico datum izdaje menice, datum dospelosti menice, menični znesek in ime remitenta (tožničina pravna prednica). Toženec se je lastnoročno podpisal na listu menice kot fizična oseba (menični porok - aval). Podpisal je tudi menično izjavo - pooblastilo za izpolnitev menice kot porok. Tožnica menice ni protestirala. Menica vsebuje odredbo „brez obvestila“. Z menično izjavo je bilo med izdajateljem (trasantom) in akceptantom ter avalistom (tožencem) in remitentko (tožnico) jasno in nedvoumno dogovorjeno, da je bila dogovorjena menica s klavzulo brez protesta.

10. V obravnavani zadevi je bila po ugotovitvah sodišč torej izdana trasirana lastna bianco menica, pravdni stranki pa sta tudi stranki podpisane menične izjave, ki predstavlja dogovor o tem, da naj se izda lastna trasirana menica in kakšno vsebino naj ima. Iz menične izjave tako izhaja, da se je toženec zavezal kot porok - avalist (30. členu ZM) in da naj se menica izpolni s klavzulo „brez protesta“ (45. člen ZM).

11. Prav ima revizija v delu, da menična klavzula „brez obvestila“ ne more nadomestiti klavzule „brez protesta“. Vrhovno sodišče je že v sodbi II Ips 245/2012 z dne 24. 4. 2014 obrazložilo, da pri klavzuli „brez obvestila“ trasatu ni treba čakati na obvestilo trasanta (klavzula „po obvestilu“ po drugi strani pomeni obveznost trasata, naj ne akceptira menice oziroma ne plača, dokler ga trasant ne obvesti)(2), protestna klavzula pa se praviloma izraža z besedami „brez stroškov“ ali „brez protesta“. Zato klavzula „brez obvestila“ nima enakega pomena in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“.

12. Vendar pa je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi tudi pojasnilo, da je to bistveno le v primeru trasirane menice oziroma v primeru, ko se spor o pomenu zapisanega ne nanaša na stranke menične izjave. V nasprotnem primeru (ko gre za neskladje med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev menice, pravdni stranki pa sta tudi stranki menične izjave - prav takšna pa sta navedeni in obravnavani primer) je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev.(3) To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se morajo v tem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Vsa prejšnja načela namreč ščitijo pravni promet (kroženje menice) ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice. Menica pa je bila v obravnavani zadevi izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora.

13. Ker obstaja torej v konkretnem primeru neskladje med menico kot vrednostnim papirjem (kjer se nahaja klavzula „brez obvestila“) in pooblastilom za izpolnitev menice (kjer je bilo dogovorjeno, naj bo na menici zapisana klavzula „brez protesta“), obe pravdni stranki pa sta tudi stranki navede menične izjave, je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da tožnica menice ni bila dolžna protestirati. Zato je toženec kot avalist odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok (prvi odstavek 31. člena ZM v zvezi s tretjim odstavkom 109. člena ZM).

14. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče toženčevo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP) in s tem tudi njegovo zahtevo po povrnitvi revizijskih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 153-16. Op. št. (2): Dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici (ZM) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 58. Op. št. (3): Dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici (ZM) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 37 in 43.