Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je neobrazloženost oziroma premajhna obrazloženost sklepa o premestitvi že sama po sebi razlog za nezakonitost takšnega sklepa.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je neobrazloženost oziroma premajhna obrazloženost sklepa o premestitvi že sama po sebi razlog za nezakonitost takšnega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek tožnika za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 8. 5. 2012 in obračun ter izplačilo razlike v bruto plačah med delovnim mestom vodje službe v Službi direktorja policijske uprave in višji kriminalistični inšpektor specialist, zavrnilo pa je tudi podredni zahtevek, da se sklep z dne 8. 5. 2012 spremeni v delu, kjer je tožnik premeščen na delovno mesto višjega kriminalističnega inšpektorja specialista v nazivu višji kriminalistični inšpektor specialist II in s tem 42 plačni razred, ter odloči, da se tožnik imenuje v naziv višji kriminalistični inšpektor specialist I in se ga uvrsti v 45 plačni razred, tožena stranka pa mu je dolžna obračunati in izplačati nastalo razliko v plači. Sodišče je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev oziroma spremembo odločbe z dne 25. 4. 2012, ter odločilo, da je tožnik dolžan povrnitvi toženi stranki njene stroške postopka.

2. Sodišče je med drugim obrazložilo, da so v spornem obdobju obstajale kadrovske potrebe za opravljanje dela na področju gospodarskega kriminala, kar izhaja predvsem iz izpovedi prič; tožena stranka je dokazala zakonitost tožnikove premestitve. Ocenilo je tudi, da je sicer obrazložitev sklepa o premestitvi res skopa, vendar vsebuje vse sestavine, ki jih predvideva drugi odstavek 150. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo sklep tožene stranke z dne 8. 5. 2012, tožniku priznalo obračun in plačilo razlike v plačah ter stroške postopka, pritožbo zoper sklep pa zavrnilo in ta sklep potrdilo. Pritožbeno sodišče ni soglašalo z zaključkom sodišča prve stopnje o zadostni obrazložitvi sklepa o premestitvi, saj zgolj navedba, da je bila premestitev zaradi delovnih potreb izvedena v skladu s 147., 149., 150. in 152.a členom ZJU, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za ugotovitev, da je podan razlog premestitve. Takšna navedba je le prepis zakonske določbe, ne pa navajanje konkretnih razlogov, zakaj in na kakšen način je predstojnik prišel do ocene, da bi s premestitvijo tožnika lahko bilo zagotovljeno učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. To posledično pomeni tudi, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do pravnega sredstva ter pravica do sodnega varstva. V potrditev tega stališča se je sklicevalo tudi na odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 307/2009 in odločbo Ustavnega sodišča Up 315/00. 4. V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka postavlja vprašanje, ali je (podrobna) neobrazloženost sklepa o premestitvi že sama po sebi razlog za nezakonitost sklepa o premestitvi, ali lahko sodišče v sodnem postopku ugotavlja razloge za premestitev in ali sme tožena stranka v sodnem postopku dokazovati, da je bilo s premestitvijo doseženo učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Navaja, da sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Pri tem se sklicuje in obrazloži različno prakso pritožbenega sodišča v zvezi s tem, ali morajo biti že v sklepu o premestitvi navedeni dovolj konkretni in obrazloženi razlogi za premestitev, ali pa tožena stranka te razloge lahko navaja in dokazuje tudi mimo neobrazloženega oziroma ne dovolj obrazloženega sklepa v sodnem postopku, sodišče pa to sklicevanje upošteva in razloge ugotavlja v dokaznem postopku. V ta namen se sklicuje na številne odločbe pritožbenega sodišča, na eni strani Pdp 802/2012, Pdp 1084/2012, Pdp 1575/2008, Pdp 1068/2013, itd., na drugi strani pa Pdp 359/2013, Pdp 1097/2013, Pdp 1065/2013, Pdp 1058/2013, itd. 5. Revizijsko sodišče med drugim dopusti revizijo v primeru, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna (2. alineja prvega odstavka 367a. člena ZPP).

6. Ker gre za tak primer, je dopustilo revizijo, in sicer o pravnem vprašanju, ki izhaja iz izreka sklepa in ki smiselno izhaja tudi iz predloga za dopustitev.