Jedro

Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Glede na vsebino obravnavane zadeve in revizijske navedbe, revident z izpostavljenim vprašanjem ne varuje svojih pravic in pravnih koristi, temveč procesne in pravne koristi drugih oseb. Zato tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Kranj z dne 11. 3. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 7. 12. 2011. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je gradbeni inšpektor revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo objekta nadstrešnice tam navedenih dimenzij na tam navedenem zemljišču (1. točka izreka); da mora v roku 60 dni po vročitvi te odločbe odstraniti objekt nadstrešnico iz 1. točke te odločbe in zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje (2. točka izreka); revidenta opozoril, da se bo, če v navedenem roku ne bo izvršil naložene obveznosti, začel postopek izvršbe po drugih osebah (3. točka izreka); za objekt iz 2. točke izreka izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka); navedel, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da stroški postopka niso nastali (5. in 6. točka izreka). Z drugostopenjsko odločbo je tožena stranka, ob reševanju revidentove pritožbe, odpravila 4. točko izreka prvostopenjske odločbe in jo nadomestila z novo 4. točko (s katero je izrekla prepovedi iz 158. člena ZGO-1 za objekt iz 1. točke izreka), v preostalem delu pa je revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je treba po dikciji ZUS-1 in po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 76/2009, X Ips 415/2009, X Ips 386/2010, X Ips 423/2010, X Ips 455/2010, X Ips 509/2010, X Ips 162/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012) ter ob primerni uporabi 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, presojati glede na vsebino zadeve.

7. Revident je dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljil z navedbo, da gre za pomembno procesno pravno vprašanje, in sicer: „Ali upravičenost solastnikov nepremičnine, na kateri je zgrajen sporni objekt, do sodelovanja v upravnem inšpekcijskem postopku, lahko uveljavljajo le sami solastniki nepremičnine, ki v konkretnem upravnem inšpekcijskem postopku sicer niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni, ali lahko ta ugovor s sklicevanjem na bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 3. točki 2. odstavka 237. člena ZUP uveljavlja tudi sam investitor kot edini od solastnikov nepremičnine, ki ima v konkretnem primeru priznano pravico do sodelovanja v postopku kot inšpekcijski zavezanec?“

8. Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. V obravnavani zadevi je v upravnem postopku ugotovljeno, da je revident edini investitor nelegalne gradnje na zemljišču, ki je v solasti revidenta in dveh drugih oseb. Revident tega, da je on edini investitor, ne zanika in tudi ne prereka. Kot edinemu investitorju nelegalne gradnje mu je bil zato na podlagi 152. člena ZGO-1 izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje.

10. Glede na tako vsebino obravnavane zadeve, vsebina te zadeve ni presoja procesnega položaja in pravic ostalih solastnikov zemljišča, ampak presoja revidentovega procesnega položaja in njegovih pravic. Pomembnost pravnega vprašanja za rešitev konkretnega spora je treba presojati skozi prizmo vsebine zadeve in od tu izhajajočega revidentovega pravnega interesa za revizijo, ki pa ga po presoji Vrhovnega sodišča v izpostavljenem vprašanju ni mogoče zaslediti. Revident v reviziji namreč navaja le to, da naj bi bilo z inšpekcijsko odločbo poseženo tudi v pravico oziroma pravno korist ostalih dveh solastnikov nepremičnine. Ne pojasni pa, v katere njegove pravice ali pravne koristi naj bi bilo s tem poseženo. Z vprašanjem, ki ga izpostavlja, zato ne varuje svojih pravic ali pravnih koristi, temveč procesne in pravne koristi drugih oseb. Izpostavljeno vprašanje zato ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, njegovo zgolj načelno obravnavanje pa glede na vsebino te zadeve in revidentove revizijske navedbe presega revidentov pravni interes v obravnavani zadevi, zato ga Vrhovno sodišče ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).