Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V obravnavani zadevi, v kateri je revidentki z odločbo tožene stranke naložena obveznost v naravi vrniti nepremičnino denacionalizacijskemu upravičencu, ne gre za spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, in sicer ne glede na to, da se revidentka sklicuje na vrednost obravnavane nepremičnine, kot je označena v dopolnilni odločbi prvostopenjskega organa.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 301D-11/1992-264 z dne 31. 3. 2011, in odločbo tožene stranke, št. 455-37/2003-89-P/DG z dne 23. 1. 2012. Prvostopenjski organ je z navedeno dopolnilno odločbo odločil, da je pokojni A. P. upravičen do vračila v last in posest nepremičnine parc. št. 1852/9, poslovna stavba in dvorišče v tam navedenih izmerah, k. o. B. (1. točka izreka dopolnilne odločbe); da je zavezanec A., d. d., navedeno nepremičnino dolžan izročiti v tam navedenem roku tam navedenima skrbnikoma za poseben primer (2. točka izreka dopolnilne odločbe); da vrednost te nepremičnine po stanju ob podržavljenju ob upoštevanju sedanje vrednosti znaša 391.885,43 DEM oziroma 200.367,83 EUR (3. točka izreka dopolnilne odločbe); da se zavrne zahteva A., d. d., za povračilo stroškov za pravno zastopanje (4. točka dopolnilne odločbe); da je s tem o zahtevku odločeno v celoti (5. točka izreka dopolnilne odločbe) in da ni stroškov postopka (6. točka dopolnilne odločbe). Tožena stranka je z navedeno odločbo ugodila pritožbi, odpravila 2. in 4. točko izreka dopolnilne odločbe prvostopenjskega organa ter v tem delu odločila tako, da je zavezanec A., d. o. o., navedeno nepremičnino dolžan izročiti v tam navedenem roku tam navedenima skrbnikoma za poseben primer in da je zavrnila zahteve A., d. o. o., B., d. d. - v likvidaciji, in pravnih naslednikov C. C., L. L. in K. K. za povrnitev stroškov za pravno zastopanje.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revidentka dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 utemeljuje z vrednostjo spora, označeno v tožbi, in sicer v višini 200.367,83 EUR.

7. Po navedeni določbi ZUS-1 je revizija dovoljena le v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče RS v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). V obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer, saj je revidentki z odločbo tožene stranke, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, naložena obveznost v naravi vrniti nepremičnino denacionalizacijskemu upravičencu. Zato pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izpolnjen, in sicer ne glede na to, da se revidentka sklicuje na vrednost obravnavane nepremičnine, kot je označena v dopolnilni odločbi prvostopenjskega organa. Tako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v svojih odločbah, kot npr. X Ips 734/2008, X Ips 724/2008, X Ips 109/2010, X Ips 464/2010, X Ips 410/2011,X Ips 271/2012, X Ips 297/2012, X Ips 280/2012. 8. Ker revidentka ni izkazala izpolnjenosti uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).