Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali splošna klavzula iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi o tem, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja in da ni odprtih zadev na strani delodajalca niti na strani delavca, v okoliščinah konkretnega primera velja tudi za konkurenčno klavzulo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za čas po prenehanju delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali splošna klavzula iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi o tem, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja in da ni odprtih zadev na strani delodajalca niti na strani delavca, v okoliščinah konkretnega primera velja tudi za konkurenčno klavzulo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za čas po prenehanju delovnega razmerja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožeči stranki plača pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule v znesku 10.837,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2005 dalje do plačila. Zahtevku je ugodilo na podlagi ugotovitve, da pogodba o zaposlitvi vsebuje konkurenčno klavzulo s predvideno pogodbeno kaznijo za primer njene kršitve in da je toženec konkurenčno klavzulo kršil s tem, da je kot samostojni podjetnik v obdobju 24 mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ne le opravljal enake dejavnosti kot tožeča stranka, temveč tudi sklepal pogodbe o poslovnem sodelovanju s tedanjimi strankami tožeče stranke, pri čemer je storitve opravljal z istimi delavci, kot do tedaj tožeča stranka.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da sta se stranki v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi jasno dogovorili, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti iz delovnega razmerja in da med njima ni odprtih zadev, kar velja tudi za pogodbeno kazen iz naslova konkurenčne klavzule. Sporazum je pripravila tožeča stranka, zato je nelogično, da se v sporu zavzema za drugačno interpretacijo njegovega besedila.

3. Tožena stranka je predlagala, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija glede naslednjih vprašanj: - Ali splošna klavzula, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja in da ni odprtih zadev, pomeni, da sta s tem uredili samo odprta sporna vprašanja od dneva podpisa sporazuma (za nazaj), torej, da se odpovedujeta zahtevkom, ki bi jih lahko stranki vložili na dan podpisa sporazuma, ali pa to pomeni, da stranki iz nekega pravno poslovnega (delovno pravnega) odnosa nimata nobenih zahtevkov niti za nazaj niti za naprej, ne glede na to, kdaj bodo nastali in celo ali so strankam zahtevki znani? - Ali splošna klavzula o tem, da stranki druga od druge ne terjata ničesar več, sklenjena ob prenehanju delovnega razmerja, velja tudi za konkurenčno klavzulo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za čas po prenehanju delovnega razmerja? - Ali na stališče (odgovor na vprašanje) iz prejšnje točke vpliva okoliščina, da delodajalec ne ve, za nameravano kršitev konkurenčne klavzule? - Ali zapis v sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, da „ni odprtih zadev“, pomeni ugotovitev stanja ali odpoved zahtevkom? Ali mora biti odpoved pravici pogodbenih strank v delovnem razmerju izrecna in jasna, ali se lahko domneva? - Ali je za prakso enako, če se stranka odpove konkurenčni klavzuli, ali pa samo pogodbeno pavšalno dogovorjeni pogodbeni odškodnini za primer kršitve?

4. Predlog je utemeljen.

5. Na podlagi prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani v 367a. členu ZPP določeni pogoji za dopustitev revizije, zato je glede vprašanja, kot je opredeljeno v izreku, revizijo dopustilo.