Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je med drugim zavezalo toženko, da plača tožnici odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 1.350.000 SIT (450.000 SIT za telesne bolečine, 200.000 SIT za strah, 400.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in 300.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti). V preostalem delu je tožničin zahtevek za plačilo satisfakcije zavrnilo.

2.Pritožbeno sodišče je delno ugodilo tožničini pritožbi proti zavrnilnemu delu prvostopenjske sodbe in je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da mora toženka plačati tožnici denarno zadoščenje v skupnem znesku 2.100.000 SIT (800.000 SIT za telesne bolečine, 200.000 SIT za strah, 800.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in 300.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti).

3.Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na zavrnitev njene pritožbe proti prvostopenjski sodbi. Pri tem je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obširni reviziji opozarja na vse tegobe, ki jih je imela zaradi poškodovanih zob. Stališče revidentke je, da je za vse uveljavljane relativno samostojne oblike škode upravičena do dodatnega denarnega zadoščenja v znesku 5.200.000 SIT.

4.Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 612/99 - Uradni list RS, št. 90/2005; ZPP) je revizijsko sodišče pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe pritožbenega sodišča vezano na relevantna dejstva, ki so zapisana na tretji, četrti in peti strani prvostopenjske sodbe in delno razčlenjena na tretji in četrti strani sodbe pritožbenega sodišča. 7.Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečine in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti in zato specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).

8.Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo navedeni načeli odškodninskega prava. Izčrpno je upoštevalo vse specifičnosti primera nepremoženjske škode in tudi sodno prakso v podobnih odškodninskih primerih. Zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode in tudi končen (skupen) znesek zadoščenja pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Revizijsko sodišče zato zavrača revidentkin očitek, da je pritožbeno sodišče prenizko odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo.

9.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov(1).

Op. št. (1): Primerjaj določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.