Jedro

Tožnik je spričevalo o šolski izobrazbi predložil toženi stranki 9. 12. 1996, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 28. 5. 2007. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožnikove pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnik kršitev storil ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru 1996. Gre za enkratno kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je zaradi predložitve neverodostojnega spričevala podala tožena stranka tožniku 11. 6. 2007 in z odločbo z dne 21. 8. 2007 zavrnila tožnikov ugovor zoper podano odpoved.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja, vrnitev tožnika na delo ter povračilo stroškov postopka ugodilo. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik dne 9. 12. 1996 predložil toženi stranki neverodostojno spričevalo o šolski izobrazbi in da je bila tožena stranka o tem obveščena 28. 5. 2007, je presodilo, da tožniku zaradi kršitve iz časa pred uveljavitvijo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) s 1. 1. 2003, ni mogla biti podana zakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah tega zakona, ne glede na to pa je tudi potekel objektivni šestmesečni rok za podajo izredne odpovedi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožnik zaradi predložitve lažnega šolskega spričevala napredoval in užival druge pravice, kot da bi imel dejansko končano V. stopnje šolske izobrazbe. Zato bi moralo sodišče upoštevati, da je tožnikova kršitev obveznosti iz delovnega razmerja trajala vse do takrat, ko je bila tožena stranka o predložitvi lažnega spričevala seznanjena. To pomeni, da je zakonski rok za podajo izredne odpovedi pričel teči šele 24. 5. 2007, tako da je bila sporna izredna odpoved podana pravočasno.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. V skladu z drugim odstavkom 110. člena ZDR je moral delodajalec podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

8. Tožena stranka je sporno izredno odpoved utemeljevala s tem, da je tožnik s predložitvijo lažnega spričevala o dopolnjeni šolski izobrazbi V. stopnje naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. V postopku pred sodiščem je bilo ugotovljeno, da je tožnik sporno spričevalo o šolski izobrazbi predložil toženi stranki 9. 12. 1996, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 28. 5. 2007. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožnikove pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnik svojo kršitev storil ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru 1996. 9. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno presodilo, da je šestmesečni objektivni rok za podajo izredne odpovedi iz drugega odstavka 110. člena ZDR že zdavnaj potekel. Šlo je za enkratno kršitev tožnika v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR storjeno s predložitvijo neverodostojnega šolskega spričevala v letu 1996, saj kasneje v zvezi s tem niso bila ugotovljena nobena aktivna ravnanja tožnika. Zato revizijske navedbe, da naj bi bila tožnikova kršitev trajajočega značaja, niso utemeljene.

10. Ker je tožena stranka sporno izredno odpoved podala po izteku šestmesečnega objektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, ki je prekluzivnega značaja, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila izredna odpoved nezakonita in v posledici tega utemeljeno ugodilo tudi ostalim tožnikovim zahtevkom. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.