Jedro

Ne glede na to, da je poleg dela na raziskovalnem projektu tožnica opravljala tudi nekatera pedagoška dela (vodenje vaj), je sodišče utemeljeno štelo, da je bila po teh pogodbah zaposlena zaradi izvajanja projektnih del v smislu desete alineje prvega odstavka 52. člena ZDR. Za opravljanje takih del pa je v tretjem odstavku 53. člena ZDR določena izjema, da se za njih pogodba o zaposlitvi oziroma tudi več zaporednih pogodb o zaposlitvi, lahko sklene za daljše obdobje od dveh let.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo glede tožničinega tožbenega zahtevka na ugotovitev, da je s toženo stranko dne 14. 3. 2002, 10. 3. 2005 oziroma 30. 9. 2006 sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za priznanje delovnega razmerja za čas od 1. do 14. 10. 2007 ter za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini petih povprečnih plač. Ugotovilo je, da je bila tožba glede teh zahtevkov vložena po izteku roka iz tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), oziroma da predpostavka za uveljavljanje navedene odškodnine, to je pravnomočnost ugotovitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, ni bila podana. Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnici delovno razmerje dne 31. 12. 2008 nezakonito prenehalo, da ji je tožena stranka za čas od 1. 1. 2009 dalje dolžna priznati pravice iz delovnega razmerja, vključno z izplačilom plače in drugih denarnih pravic ter plačati plačo tudi za čas od 1. do 14. 10. 2007 ter jo za naprej pozvati na delo, pa je sodišče zavrnilo. Ugotovilo je, da je bila tožnica, na podlagi s 15. 10. 2007 na novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zaposlena za določen čas do izteka navedene pogodbe z 31. 12. 2008. 2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep in sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrglo tožbo z zahtevkom za priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas že na podlagi pogodb o zaposlitvi, sklenjenih do leta 2007. Že v takratni pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 9. 2006 je bilo navedeno, da se sklepa za čas enega leta, tako da obvestilo tožene stranke z dne 27. 9. 2007, da ji bo delovno razmerje prenehalo 30. 9. 2007, ne predstavlja nobene nove odločitve, v zvezi s katero bi lahko začel teči rok za sodno varstvo. Ob izteku navedene pogodbe je tožnici tožena stranka izrazila namen, da sklene z njo novo pogodbo o zaposlitvi, hkrati pa sodišče neutemeljeno ni upoštevalo, da je bila tožnica že od 1. 10. 2007 pri toženi stranki predvidena na razporedu dela po urniku vaj študentov in je po 30. 9. 2007 tudi nadaljevala z enakim delom, kot ga je opravljala kasneje po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas s 15. 10. 2007, čeprav je bila pogodba zaradi zagotavljanja finančnih sredstev sicer formalno sklenjena za dela na raziskovalnem projektu. Zato je tožnica po poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ko ji je z 31. 12. 2008 delovno razmerje tudi dejansko prenehalo, v zakonskem roku 30 dni pravočasno uveljavljala pravice iz delovnega razmerja za nedoločen čas na podlagi vseh pogodb o zaposlitvi, ki jih je sklenila pri toženi stranki. Pri tem se tožnica sklicuje na številne judikate sodišča, ki se nanašajo tudi na tek roka za sodno varstvo v zvezi z uveljavljanjem nezakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas in transformacijo le-te v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sodišču očita nasprotje med njegovo ugotovitvijo, da tožnica v času od 1. do 14. 10. 2007 ni opravljala dela pri toženi stranki in listinami ter zapisniki o zaslišanju prič. Dejansko je šlo za nadaljevanje dela v zvezi z vodenjem vaj z vednostjo oziroma celo na podlagi urnika in razporeda dela tožene stranke. Zato bi moralo sodišče upoštevati, da je tudi zaradi tega njena zaposlitev, do 30. 9. 2007 formalno vodena na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, prešla v zaposlitev za nedoločen čas. Poleg tega je sodišče zmotno presodilo, da je tožnica 15. 10. 2007 sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za drugo delovno mesto. Tako v letu 2006 kot v letu 2007 je sklenila pogodbo o zaposlitvi za enako projektno delo raziskovalke, bistvo pa je, da je ves čas dejansko opravljala tudi pedagoško delo asistentke in vodila vaje študentov. Tako je na podlagi več pogodb o zaposlitvi za določen čas v skupnem trajanju kar 9 let opravljala isto delo. Tako je njena zaposlitev za določen čas prešla v zaposlitev za nedoločen čas tudi zato, ker delodajalec z istim delavcem za delo na istem delovnem mestu, katerega čas trajanja je daljši od dveh let, ne sme sklepati pogodb o zaposlitvi za določen čas. Poleg tega pa pri delu na projektu, za katerega je tožnica sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni šlo za začasno povečan obseg dela in ni šlo za uvajanje novih programov, saj je šlo dejansko za program, ki je bil financiran za obdobje petih let do 31. 12. 2008. Zato tudi s tega vidika niso bili podani zakonski razlogi za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Za presojo pravočasnosti vložitve tožbe v zvezi z uveljavljanjem zaposlitve za nedoločen čas na podlagi pogodb o zaposlitvi, sklenjenih do 30. 9. 2007, in na podlagi nadaljevanja tožničinega dela do 14. 10. 2007 so bistvene naslednje dejanske ugotovitve sodišča: tožnica je imela pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 9. 2006 sklenjeno za čas enega leta, to je do 30. 9. 2007; ob izteku te pogodbe je tožena stranka tožnico pisno obvestila, da ji z iztekom pogodbe zaposlitev tudi dejansko preneha; tožnica je dne 15. 10. 2007 s toženo stranko sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 15. 10. 2007 do 31. 12. 2008 in ta pogodba zaposlitve od 1. do 14. 10. 2007 ni pokrivala; tožnica po 30. 9. 2007 in 15. 10. 2007 v roku 30 dni ni uveljavljala sodnega varstva zaradi prenehanja zaposlitve oziroma obstoja delovnega razmerja in po 15. 10. 2007 ni uveljavljala varstva pravic pri toženi stranki v zvezi z začetkom veljavnosti novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je veljala šele od navedenega datuma dalje; tožnica je imela do 30. 9. 2006 sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto asistentke, zadnji dve pogodbi pa za dela raziskovalke oziroma raziskovalke z doktoratom.

7. V zvezi z navedenimi dejanskimi ugotovitvami tožnica ni uveljavljala bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in je revizijsko sodišče nanje vezano.

8. Revizija se utemeljeno sklicuje na v bistvu poenotene razlage sodišča, da glede na specifike sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas delavec lahko uveljavlja pred sodiščem, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito in je zato prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, še 30 dni po prenehanju delovnega razmerja oziroma po poteku pogodbe. Na podlagi gornjih ugotovitev je tožnici pogodba o zaposlitvi z dne 30. 9. 2006 potekla s 30. 9. 2007. Tudi če je bila tožnica zaradi zatrjevanega nadaljevanja dela v naslednjih dneh glede dejanskega prenehanja delovnega razmerja v negotovosti, v taki negotovosti več ni mogla biti od 15. 10. 2007 dalje, ko je podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki ji je priznavala delovno razmerje le od 15. 10. 2007 dalje. Najmanj od takrat dalje je bila tožnica seznanjena, da ji je zaradi predhodne pogodbe o zaposlitvi za določen čas delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo s 30. 9. 2007 in da ji za vmesno obdobje tožena stranka ne priznava delovnega razmerja niti na podlagi zatrjevanega nadaljevanja dela. Tako so bili najmanj 15. 10. 2007 izpolnjeni pogoji v smislu tretjega odstavka 204. člena ZDR za začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe tako v zvezi z uveljavljanjem zaposlitve za nedoločen čas zaradi nezakonitosti predhodnih pogodb o zaposlitvi, formalno sklenjenih za določen čas, kot na podlagi zatrjevanega nadaljevanja dela po 30. 9. 2007, kot tudi glede uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja za čas od 1. do 14. 10. 2007. Tak zaključek ni v nasprotju s stališči glede začetka teka roka za sodno varstvo, zavzetimi v judikatih, na katere se tožnica sklicuje. Ker tožba ni bila vložena v tem roku, jo je v navedenem obsegu sodišče utemeljeno kot prepozno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).

9. Sodišče je ugotovilo, da je imela tožnica sklenjeni zadnji dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto raziskovalke na projektu oziroma raziskovalnem programu geokemijski in strukturni procesi, ki je potekal v času od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008, s tem da je bilo v pogodbi, veljavni za čas od 30. 9. 2006 do 30. 9. 2007, njeno delovno mesto opredeljeno kot raziskovalka, v pogodbi, veljavni od 15. 10. 2007 do 31. 12. 2008, pa kot raziskovalka z doktoratom. Ne glede na to, da je poleg dela na raziskovalnem projektu tožnica opravljala tudi nekatera pedagoška dela (vodenje vaj), je sodišče utemeljeno štelo, da je bila po teh pogodbah zaposlena zaradi izvajanja projektnih del v smislu desete alineje prvega odstavka 52. člena ZDR (sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ob pravilnem sklicevanju na deseto alinejo 52. člena ZDR očitno pomotoma navaja vsebino naslednje, to je enajste alineje, ker v zakonu alineje niso oštevilčene). Za opravljanje takih del pa je v tretjem odstavku 53. člena ZDR določena izjema, da se za njih pogodba o zaposlitvi oziroma tudi več zaporednih pogodb o zaposlitvi, lahko sklene za daljše obdobje od dveh let. Tako je sodišče utemeljeno presodilo, da tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 15. 10. 2007 ni bila sklenjena nezakonito in da ji je z njenim potekom z 31. 12. 2008 delovno razmerje zakonito prenehalo.

10. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.