Jedro

Revident ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident je sicer predlagal opravo poizvedb, česar pa Vrhovno sodišče ne more upoštevati, saj je tako trditveno kot dokazno breme za izkazovanje izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije izključno na strani revidenta.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Glede dovoljenosti revizije uveljavlja obstoj razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2140-66/2007/20 (1312-05) z dne 28. 8. 2014, s katero je ta upravni organ odločil, da se revidentu, državljanu Republike Srbije, razveljavi dovoljenje za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, št. 2140-66/2007, izdano dne 30. 11. 2007 pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, ter da se revidentova prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji zavrne.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj se bo moral na poziv tožene stranke izseliti iz Republike Slovenije, čeprav tu že dolga leta biva in ima družino. V Sloveniji prebiva s svojo materjo A. A. in očetom B. B., ki imata oba težje zdravstvene težave.(1) Mati ima 100 % telesno okvaro in večkrat tedensko obiskuje dializo, oče pa boleha zaradi hipertenzije in sladkorne bolezni, ima tudi težave z ledvičnimi kamni. Revident navaja, da jima posveča veliko pozornosti in jima pomaga, kolikor je mogoče. Njegova izselitev bi lahko resno ogrozila njuno zdravstveno stanje. Navaja tudi, da je Rom in da trenutno obiskuje 8. razred osnovne šole.

7. Revident v nadaljevanju revizije navaja še druge posledice izpodbijane odločitve (navaja, da gre za težko popravljivo škodo), vendar v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe in ne razlogov za dovoljenost revizije. Vrhovno sodišče je te revidentove navedbe kljub temu preverilo še s slednjega vidika.

8. Revident navaja, da je oče dveh majhnih otrok, in sicer C. C. in D. D., za katera skrbi, zato bi ga selitev še toliko bolj prizadela. V zvezi z navedenim predlaga opravo poizvedb na Upravni enoti Maribor. Navaja, da na Kosovu ni bil že 20 let, na Srbijo ga ne veže nič, tam nima prijateljev, hiše ali stanovanja.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Revident ni navedel niti izkazal, na kakšen način skrbi za svoja starša in zakaj je njegova pomoč bistvenega pomena za njuno zdravje, temveč je le pavšalno navedel, da jima posveča veliko pozornosti in jima pomaga, kolikor je mogoče. Revident je nadalje navedel, da ima dva majhna otroka, a tega ni izkazal, niti ni navedel in izkazal, koliko sta otroka stara, kje živita ter kdo in na kakšen način ju preživlja. V reviziji je sicer predlagal opravo poizvedb na Upravni enoti Maribor, česar pa Vrhovno sodišče ne more upoštevati, saj je tako trditveno kot dokazno breme za izkazovanje izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije izključno na strani revidenta, kar je tudi v skladu z Ustavo RS (glej npr. odločbo Ustavnega sodišča Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009).

10. Revizijske navedbe, da revident v državi, katere državljan je, že dolgo ni bil, da ga tja nič ne veže, da tam nima prijateljev, stanovanja ali hiše, same po sebi še ne pomenijo zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Takšno stališče je bilo v podobni zadevi že sprejeto (glej X Ips 227/2014 z dne 12. 6. 2014). Po presoji Vrhovnega sodišča enako velja za navedbo, da je revident Rom. Ustava Republike Slovenije v 65. členu zagotavlja, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Noben predpis pa ne zagotavlja, da imajo Romi posebno varstvo v postopkih pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi prekinitev osnovnošolskega izobraževanja revidenta, ki je po podatkih iz spisa star 28 let, ne pomeni zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Ker revident torej ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 13. Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tudi A. A. in B. B. sta na Vrhovno sodišče vložila reviziji, ki se obravnavata pod opr. št. X Ips 470/2014 in X Ips 472/2014.