Jedro

Iz narave pravnega sredstva, še posebej izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. To pomeni, da sta tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta. Od njega se torej zahteva zadostna procesna skrbnost. Tožnik bi ob ustrezni procesni skrbnosti moral zatrjevati in utemeljiti ne samo, da je vrednost spornega predmeta ocenil že v tožbi, ampak tudi, ali je v primeru izostanka te ocene v tožbi to storil kasneje sam ali sodišče ter v kakšnih okoliščinah. Ker tega ni pojasnil, se šteje, da vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek sploh ni bila ocenjena, kar pa ima za posledico nedovoljenost revizije in s tem tudi predloga za njeno dopustitev.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi na prvi strani navaja, da je „sporna vrednost v dosedanjem postopku na prvi in drugi stopnji 27.124,02 EUR s pp“, v razlogih na drugi strani pa pojasni, da je kot primarni zahtevek uveljavljal razvezo pogodbe, kot podrejeni pa plačilo 6,500.000 SIT (sedaj 27.124,02 EUR). Zato glede na zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) na podlagi tretjega odstavka 367. člena zakona predlaga dopustitev revizije.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Preden vrhovno sodišče odloči o obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti tudi obstoj formalnih pogojev za njeno dovoljenost, med drugim tistih iz 367. člena ZPP. Kot izhodišče za spremenjeni institut same revizije in predloga za njeno dopustitev je zakon v 367. členu ZPP najprej določil, da je revizija dovoljena v tistih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo dopusti sodišče (drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP), ni pa dovoljena, če tako določa zakon ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek istega člena). V vrednostnem razponu med obema zneskoma torej vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti. Vendar tega ne more storiti, če bi se v kasnejši fazi postopka lahko izkazalo, da revizija ni dovoljena že po samem zakonu, da torej vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe ne presega zneska 2.000 EUR oziroma glede na ustaljeno sodno prakso tudi, če vrednost revizijsko spornega nedenarnega zahtevka sploh ni bila ocenjena.

5. Iz narave pravnega sredstva, še posebej izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. To pomeni, da sta tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta. Od njega se torej zahteva zadostna procesna skrbnost. To je ustaljena praksa vrhovnega sodišča, restrektiven pristop pri presoji sodišč v zvezi z uporabo določb o dovoljenosti revizije pa izhaja tudi iz dosedanje ustavnosodne presoje (npr. odločba Up 1808/08 in druge).

6. Tožnik zahtevi procesne skrbnosti za utemeljitev in izkaz dovoljenosti svojega predloga in revizije ni zadostil. Njegova navedba na prvi strani predloga je zavajajoča, saj že z druge strani izhaja, da se znesek 27.124,02 EUR nanaša na njegov podrejeni tožbeni zahtevek, ki je denarne narave in ima drugačno trditveno podlago, o katerem pa sodišči še nista odločili. Tudi v uvodih prvostopenjske in drugostopenjske sodbe ni navedena ocena sporne vrednosti nedenarnega zahtevka. Iz same tožbe pa izhaja, da tožnik niti na prvi strani niti v razlogih tožbe ni ocenil sporne vrednosti svojega primarnega nedenarnega tožbenega zahtevka.

7. V taki situaciji bi tožnik ob ustrezni procesni skrbnosti moral zatrjevati in utemeljiti ne samo, da je vrednost spornega predmeta ocenil že v tožbi, ampak tudi, ali je v primeru izostanka te ocene v tožbi to storil kasneje sam ali sodišče ter v kakšnih okoliščinah. Ker tega ni pojasnil, se šteje, da vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek sploh ni bila ocenjena, kar pa ima za posledico nedovoljenost revizije (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS s 16. 12. 1993) in s tem tudi predloga za njeno dopustitev.

8. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožnikov nepopoln predlog za dopustitev revizije.