Jedro

Če so toženci formalni in navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta določi po zahtevku, ki odpade na vsakega izmed njih.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Prva in šesta toženka sami krijeta svoje revizijske stroške. Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe drugemu, tretji, sedmemu, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajstemu tožencu oziroma toženki ter prvi stranski intervenientki in drugemu stranskemu intervenientu povrniti njihove revizijske stroške v znesku 3.132,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval ugotovitev neveljavnosti vknjižb tožencev pri njihovih solastniških deležih na nepremičninah s parc. št. ..., vse k. o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine), izbris njihove lastninske pravice v zemljiški knjigi pri njih, njihovo izročitev ter plačilo nadomestila za njihovo uporabo.

2. Sodišče prve stopnje je postopek zaradi umika tožbe delno ustavilo, v preostanku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik vlaga revizijo. V uvodu kot vrednost izpodbijanega dela navede 41.000,00 EUR. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi razveljavi, tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist tožencev, in zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter zaradi izročitve spornih nepremičnin v posest tožeče stranke, ugodi v celoti in tožencem naloži plačilo pravdnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V nadaljevanju izpodbija razloge, s katerimi sta sodišči nižjih stopenj zavrnili njegovo zahtevo za ugotovitev neveljavnosti vpisa lastninske pravice tožencev in posledično njihov izbris iz zemljiške knjige ter izročitev nepremičnin tožniku. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

5. Na vročeno revizijo odgovarjajo vsaka zase prva in šesta toženka, skupaj pa drugi, tretja, sedmi, osma, deveta, deseta, enajsta in dvanajsti toženec oziroma toženka ter prva stranska intervenientka in drugi stranski intervenient. 6. Prva toženka predlaga njeno zavrnitev in za to poda vsebinske razloge. Prav tako šesta toženka. Zahtevata tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Drugi, tretja, sedmi, osma, deveta, deseta, enajsta in dvanajsti toženec oziroma toženka ter prva stranska intervenientka in drugi stranski intervenient pa najprej opozarjajo na vprašanje, ali tožnik sploh izpodbija pravo sodbo in ali je tožnik oproščen plačila sodne takse zanjo. Ocenjujejo, da tožnik ne izpodbija pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine. V izpodbijanem delu pa po njihovi oceni zaradi nediferencirane vrednosti spornega predmeta njegova revizija ni dovoljena. V nadaljevanju podajo še razloge, zaradi katerih po njihovi oceni tožnikova revizija ni utemeljena. Zahtevajo povračilo stroškov svojega odgovora.

7. Revizija ni dovoljena.

8. Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da revizija ni bila dopuščena in da je tožnik vložil direktno revizijo. To izhaja iz poimenovanja vloge in iz njene vsebine. V njej napada sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 839/2015 z dne 10. 6. 2015, v zvezi s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3162/2010 - I z dne 19. 10. 2014, ki ju v nadaljevanju pravilno označi. Kot izhaja iz revizijskega predloga, izpodbija zanj neugodno pravnomočno odločitev sodišč nižjih stopenj o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka glede neveljavnosti vknjižb tožencev, posledičnem izbrisu njihove lastninske pravice iz zemljiške knjige ter izročitvi spornih nepremičnin v tožnikovo posest. Vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 41.000,00 EUR, kot jo tožnik označi tudi v reviziji.

9. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

10. Ker so toženci formalni in navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, se po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega dela tožbenega zahtevka, ki odpade nanje, in ne po seštevku njihovih vrednosti.(1) Vrednost izpodbijanega dela, ki odpade na vsakega od tožencev, je tako 1/12 označene vrednosti spornega predmeta tega dela tožbenega zahtevka v višini 41.000,00 EUR. To pa je 3.416,66 EUR in ne dosega revizijskega praga.

11. Vrhovno sodišče je zato v skladu s 377. členom ZPP tožnikovo revizijo v celoti zavrglo.

12. Ker tožnik z revizijo ni uspel, sam krije svoje revizijske stroške (odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z zavrnitvijo njegove revizije). To velja tudi za prvo in šesto toženko, ki sta na vročeno revizijo odgovorili, vendar na problem njene dovoljenosti nista opozorili, zato njuni stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nasprotno pa velja za drugega, tretjo, sedmega, osmega, deveto, deseto, enajsto in dvanajstega toženca oziroma toženko ter prvo stransko intervenientko in drugega stranskega intervenienta. Ti so dovoljenosti tožnikove revizije izrecno nasprotovali. Zato jim je tožnik dolžan povrniti stroške odgovora na revizijo. Vendar le glede na v revizijskem postopku sporno vrednost 41.000,00 EUR in ne zahtevanih stroškov glede na vrednost celotnega postopka pred sodiščema nižjih stopenj. Revizijsko sodišče jim je priznalo skupaj 3.132,96 EUR (1.274,00 EUR nagrade za revizijski postopek po tarifi št. 3300, 1.274,00 EUR za zastopanje večih strank po tarifi št. 1200 in 20,00 EUR materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ter 22 % DDV po tar. št. 6007, vse Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, ZOdvT), ki ga je uporabilo glede na prehodno določbo drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015)). Če jim tožnik stroškov ne bo povrnil v roku 15 dni, pa bo moral plačati tudi zakonske zamudne obresti.

(1) Drugačne razlage ne narekujeta niti določbi prvega odstavka 41. člena in petega odstavka 367. člena ZPP, ki se nanašata na objektivno in ne na subjektivno kumulacijo zahtevkov, primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 166/2010 z dne 30. 6. 2011 in II Ips 25/2010 z dne 20. 9. 2012.