Jedro

Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka lasten dohodek tožnika, kot podlago za določitev upravičenja do vtoževanih socialnih pravic, napačno izračunala, ker je pri izračunu upoštevala celoten znesek periodičnega prihodka, čeprav tožnik glede na 394. člen ZFPPIPP in 102. člen ZIZ z zneskom nad 640,52 EUR, to je z zneskom 892,78 EUR, ni mogel razpolagati, glede na to da je bil sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja izdan šele 15. 6. 2018. V 4. točki drugega odstavka 12. člena ZUPJS so taksativno našteti dohodki, ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, med temi izjemami pa ni omejitev pri razpolaganju s prihodki zaradi osebnega stečaja ali postopka prisilne izterjave.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Odpravi se odločba tožene stranke Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, Ljubljana, št. 12300-2904/2018-3 z dne 15. 4. 2019 in odločba Centra za socialno delo Gorenjska št. 1231-4021/2018/1/2 z dne 4. 12. 2018 in se tožniku priznajo pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, vse od 18. 5. 2018 dalje“.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo Centra za socialno delo Gorenjska z dne 4. 12. 2018 o tem, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Odpravilo je tudi dokončno odločbo tožene stranke z dne 15. 4. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjska. Zadevo je vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Odločitev temelji na presoji, da je tožena stranka nepravilno kot lasten dohodek tožnika upoštevala celoten znesek, ki ga je tožnik prejel iz naslova poračuna pokojnine v višini 1.533,30 EUR, saj je pri tem zanemarilo, da tožnik upoštevaje določbo 397. člena Zakona o finančne poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07) in 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami) ni mogel razpolagati z zneskom nad 640,52 EUR. Zaradi osebnega stečaja so v stečajno maso spadali prejemki, ki jih je tožnik med postopkom pridobil, pri čemer se glede omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, v postopku osebnega stečaja, upošteva določba 102. člena ZIZ. V skladu s 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ je na dolžnikove denarne prejemke z izvršbo mogoče poseči tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, kar je v letu 2018 znašalo 640,52 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom VIII DoR 136/2020 z dne 8. 9. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, kakšen vpliv ima postopek osebnega stečaja na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

4. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da dejstvo osebnega stečaja ne vpliva oziroma ne sme vplivati na upoštevano višino dohodka. Dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do javnih sredstev namreč določa 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010), pri čemer je zmanjšanje dohodka določeno v 13. členu ZUPJS in 14. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS 61/2010 s spremembami). V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Zmanjšanja lastnega dohodka je v skladu s 14. členom ZSVarPre predvideno le glede povprečne mesečne višine preživnine, izplačane v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge in za to obdobje, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora. Navedeno pomeni, da za zmanjšanje dohodkov oziroma upoštevanje nižjega lastnega dohodka zaradi dejstva osebnega stečaja ni pravne podlage. Pri ugotavljanju upravičenosti do javnih sredstev mora biti izjema oziroma podlaga za upoštevanje dohodka v nižjem znesku izrecno določena v predpisu, kar pa v konkretnem primeru ni podano. ZUPJS in ZSVarPre razen izplačane preživnine, ne dopuščata drugih izjem (npr. zaradi administrativnih in sodnih prepovedi) za zmanjšanje lastnega dohodka. Revizija opozarja, da je upravno sodišče v večjem številu zadev že zavzelo stališče, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka. ZUPJS temelji na načelu, da je treba upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali pa so namenjeni kritju posebnih potreb. Sistemska udreditev upoštevanja dohodkov tako sledi načelu, da se pri ugotavljanju materialnega položaja družine upoštevajo dohodki in prejemki, ki so določeni v 12. členu ZUPJS. Zmanjšanje dohodka, s katerim stečajni dolžnik zaradi osebnega stečaja ne razpolaga, bi pomenilo, da se plačilo dolgov stečajnega dolžnika prenese v breme Republike Slovenije, temu pa pravice iz javnih sredstev niso namenjene. Pravice iz javnih sredstev ne morejo nadomeščati dohodka, ki se prenese v stečajno maso in je namenjen poplačilu upnikov. Upoštevati je treba tudi, da je bil postopek osebnega stečaja začet na tožnikov predlog.

5. Tožnik je v odgovoru na revizijo prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije kot neutemeljene.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je v skladu s 371. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj glede katerih je bila revizija dopuščena. Predmet revizije je zato zgolj vprašanj, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev njegov lasten dohodek treba zmanjšati za znesek, s katerim tožnik ni mogel razpolagati, ker je bil zaradi začetka osebnega stečaja prenesen v stečajno maso.

8. Predmet predhodnega upravnega odločanja, ki se presoja v tem socialnem sporu, je bila tožnikova zahteva za dodelitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter za priznanje pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Upravičenost do navedenih denarnih prejemkov in subvencij je odvisna od materialnega položaja upravičenca.

9. V skladu z 9. členom ZUPJS se v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, to je ZSVarPre. Upravičenost tožnika do vtoževanih socialnovarstvenih prejemkov in subvencij (plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev) se glede ugotavljanja dohodka zato presoja na podlagi določb ZSVarPre in ZUPJS. Te določbe so jasne in ne omogočajo interpretacije, kakršno sta uporabili sodišči druge in prve stopnje.

10. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

11. Do varstvenega dodatka so v skladu z prvim odstavkom 7. člena ZSVarPre upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali nezaposlene osebe, starejše od 63 let (za ženske) oziroma od 65 let (za moške), če so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali kateri lastni dohodek oziroma lasten dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, presega višino njhovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSVarPre, ne presega pa višine njihovih minimalnih dohodkov oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek ter izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

12. Do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje so državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, upravičeni, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali če izpolnjujejo pogoje za njeno pridobitev (prvi odstavek 30. člena ZUPJS). Tudi pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je vezana na upravičenje do denarne socialne pomoči oziroma na izpolnjevanje pogojev za pridobitev te pravice.

13. Način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja pri presoji upravičenosti tožnika do denarne socialne pomoči in s tem tudi upravičenosti do varstvenega dodatka ter plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev sta določena v 11. do 23. členu ZSVarPre. Tožnik je samska oseba, za takšne osebe pa prvi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lasten dohodek, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Obenem prvi odstavek 23. člena ZSVarPre določa, da se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v navedenem obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 % osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre.

14. V zvezi z navedenima določbama niti v ZSVarPre niti v ZUPJS, kakor tudi ne v drugem predpisu, ni predvideno, da bi se izračunani lastni dohodek lahko znižal, ker upravičenec zaradi osebnega stečaja ali kakšnega drugega razloga z ugotovljenimi dohodki dejansko ni mogel razpolagati. Edino zmanjšanje lastnega dohodka, ki je predvideno v 14. členu ZSVarPre se nanaša na izplačane preživnine. Od lastnega dohodka se odštejejo v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre in za to obdobje izplačane preživnine v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora. Kakšno drugo in drugačno zmanjšanje lastnega dohodka z zakonom ni predvideno.

15. Sodišči druge in prve stopnje sta zato zmotno uporabili materialno pravo, ko sta brez zakonske podlage šteli, da se v lastni dohodek ne štejeta dve tretjini občasnega neperiodičnega prihodka, ki ga je tožnik prejel v spornem obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge. Zakonska podlaga za takšno zmanjšanje lastnega dohodka kot kategorije predvidene z ZSVarPre, tudi ne morejo biti določbe ZIZ in ZFPPIPP, na katere se je sklicevalo sodišče. Res je sicer da 394. člen ZFPPIPP predvideva zaseg denarnega dobroimetja na denarnem računu stečajnega dolžnika, vendar pa te določbe ni mogoče šteti za specialno določbo glede dohodka, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca do posameznih pravic iz javnih sredstev v smislu določb ZUPJS in ZSVarPre. Tudi če je dejansko prišlo do zasega denarnega dobroimetja na tožnikovem denarnem računu ali pa do izterjave prejemka in njegovega prenosa na fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja, pri čemer v tem sporu niti ni bilo navedb strank o tem, da je do takšnega zasega dejansko prišlo ali pa da je prišlo do izterjave tega prejemka na podlagi 394. člena ZFPPIPP, to ne vpliva na izračun višine lastnega dohodka v smislu 20. in 23. člena ZSVarPre.

16. Sodišče druge stopnje se neustrezno sklicuje na namensko razlago spornih določb ZSVarPre in ZUPJS o tem, kateri dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do vtoževanih socialnovarstvenih prejemkov. Najprej je treba ugotoviti, da pravila o tem, kateri dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov niso takšna, da bi omogočala več različnih razlag in bi že zato bilo potrebno uporabiti razlagalne metode. Sodišče druge stopnje samo ugotavlja, da so v 11. členu ZUPJS taksativno določeni dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev. Tudi sicer mora razlaga predpisa ostati v mejah pravnega besedila in v mejah možnosti, ki jih to besedilo ponuja. Če gre razlagalec preko tega okvira, prevzame vlogo zakonodajalca. V konkretnem primeru tudi ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba napolniti s sredstvi, ki so na voljo za zapolnjevanje pravnih praznin. Nenazadnje je bil institut osebnega stečaja v slovenski pravni red uveden še pred sprejemom ZUPJS in ZSVarPre. Če bi zakonodajalec menil, da je omejitve stečajnega dolžnika pri razpolaganju s premoženjem treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka upravičenca do socialnovarstvenih prejemkov, bi to ob sprejemu ZSVarPre in ZUPJS lahko storil. Vendar se zakonodajalec za kaj takšnega ni odločil, temveč je neupoštevanje dohodka predvidel le glede izplačanih preživnin.

17. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka lasten dohodek tožnika, kot podlago za določitev upravičenja do vtoževanih socialnih pravic, napačno izračunala, ker je pri izračunu upoštevala celoten znesek periodičnega prihodka, čeprav tožnik glede na 394. člen ZFPPIPP in 102. člen ZIZ z zneskom nad 640,52 EUR, to je z zneskom 892,78 EUR, ni mogel razpolagati, glede na to da je bil sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja izdan šele 15. 6. 2018. V 4. točki drugega odstavka 12. člena ZUPJS so taksativno našteti dohodki, ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, med temi izjemami pa ni omejitev pri razpolaganju s prihodki zaradi osebnega stečaja ali postopka prisilne izterjave.

18. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila višino lastnega dohodka tožnika in na tej podlagi zakonito odločila, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka in tudi ne do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

19. Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da se tožnikov zahtevek zavrne, pri čemer tožnik sam krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

20. V postopku z revizijo je uspela tožena stranka, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, tožnik krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

21. Odločitev je bila sprejeta soglasno.