Jedro

Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2019 in odločbo tožene stranke št. ... z dne 4. 12. 2018, zadevo vrnilo toženi stranki v novo upravno odločanje, tožencu pa naložilo tudi plačilo stroškov na račun sodišča v višini 239,89 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa razveljavi sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sodno odločanje. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijane sodbe napačno uporabilo materialno pravo, ker je ugotovilo, da začetek postopka osebnega stečaja vpliva na višino lastnega dohodka tožeče stranke. Za takšno odločitev ni nobene pravne podlage, saj edino izjemo za znižanje dohodka določa 14. člen ZSVarPre. Pri ugotavljanju upravičenosti do javnih sredstev morajo biti izjeme oziroma podlage za upoštevanje dohodka v nižjem znesku izrecno določene v predpisu, kar pa v konkretnem primeru ni podano. Zato osebni stečaj ne more predstavljati zakonsko dopustne izjeme, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice. Takšno je tudi tolmačenje upravnega sodišča pri odločanju o brezplačni pravni pomoči. Tudi v primeru odplačevanja kredita ali direktnih obremenitev, na podlagi volje osebe, le-ta ne razpolaga več s celotnim dohodkom, pa se slednje ne upošteva. Postopek osebnega stečaja nenazadnje predstavlja svobodno odločitev posameznika o tem, kako želi urediti svojo nadaljnjo finančno situacijo, zato soglaša, da bo določeno obdobje razpolagal z zmanjšanimi dohodki v omejeni višini, kot to določa ZFPPIPP in ZIZ. Odločitev o tem kako posameznik razpolaga s svojim dohodkom, je v celoti v njegovi domeni, zato to dejstvo ne more vplivati na višino dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev in posledično ne more predstavljati izjeme, ko se pri ugotavljanju materialnega položaja dohodek ne upošteva ali pa se upošteva v zmanjšani višini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami ZPP) pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialno pravnih izhodiščih, pravno naziranje pritožnika pa je napačno.

6. Predmet presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2019 in prvostopenjska odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 12. 2018, s katero je bilo odločeno, da tožnik ni upravičen do priznanja denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje oziroma kritja razlike do polne vrednosti storitev. Sporno je ali je toženec pravilno izračunal lastni dohodek tožeče stranke, ki vpliva na upravičenje do vtoževanih pravic.

7. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka pri ugotavljanju tožnikovega lastnega dohodka upoštevala, da je imel tožnik kot samska oseba v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge periodični dohodek (pokojnino) v višini 358,28 EUR, občasni dohodek (poračun pokojnine) v višini 318,58 EUR in letni dohodek v višini 0,22 EUR. Ker je tako izračunan tožnikov lastni dohodek presegal višino minimalnega dohodka, mu tožena stranka ni priznala uveljavljanih pravic. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je zoper tožečo stranko v obdobju, ki bi se skladno z 20. členom ZSVarPre, moralo upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka, tekel postopek osebnega stečaja.1 Glede na vložitev tožnikove vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev t.j. 14. 5. 2018, je obdobje po 20. členu ZSVarPre opredeljeno od februarja 2018 do aprila 2018. 8. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju pritožnika, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika pri presoji upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, odločilo, da začet postopek osebnega stečaja nad tožnikom vpliva na zmanjšanje lastnega dohodka tožnika.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da stečajno sodišče na podlagi 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami v nadaljevanju ZFPPIPP) s sklepom ugotovi, da dolžnikovo denarno dobroimetje na denarnih računih spada v stečajno maso. Dobroimetje na denarnem računu, ki se prenese v stečajno maso, se zmanjša za znesek, ki mora dolžniku ostati skladno s 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). S citiranim členom je izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi dolžnikov račun, s sklepom naloženo, da v treh dneh po prejemu sklepa denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za znesek po 102. členu ZIZ, prenese v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. To se ponavlja vedno po prispetju novih plačil v dobro dolžnikovega računa. Kot je pravilno povzelo sodišče, je v skladu s 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ na dolžnikove denarne prejemke,2 mogoče seči za denarne terjatve do 2/3 prejemkov,3 vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.4

10. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev so res taksativno določeni v 12. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami – ZUPJS). Kljub temu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se pri ugotavljanju dohodka, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka tožeče stranke, skladno z določili ZFPPIPP in ZIZ, ne sme upoštevati celotni znesek, ki ga je tožnik prejel iz naslova poračuna pokojnine v višini 1.533,30 EUR. Stečajni dolžnik z dobroimetjem na računu, nad 2/3 prejemkov5 namreč ne more razpolagati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil pravilen nabor dohodkov, ki ga je upoštevala tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, nepravilna pa je odločitev tožene stranke, da se pri lastnem dohodku tožnika upošteva celotni občasni dohodek iz naslova poračuna pokojnine.

11. Neutemeljena je tako pritožnikova trditev, da ni nobene pravne podlage za upoštevanje znižanja lastnega dohodka, ki bi ga lahko tožena stranka ugotavljala, saj tega ne določa opredelitev izjem, ki so taksativno določene v 14. členu ZSVarPre. Pritožbeno sodišče opozarja, da se je že v sodbi Psp 336/2019 z dne 6. 2. 2020 opredelilo, da je pri razlagi in uporabi 12. člena ZUPJS potrebno upoštevati namen te določbe, pa tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema, tudi s samim institutom osebnega stečaja, njegovim namenom ter hkrati namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

12. ZUPJS dejstva osebnega stečaja res izrecno ne določa kot okoliščine, ki vpliva na zmanjšanje lastnega dohodka, vendar ne določa niti, da se zmanjšanje lastnega dohodka v primeru osebnega stečaja ne bi smelo upoštevati. Institut osebnega stečaja je določen v ZFPPIPP in ZIZ, ki sta glede na ZUPJS specialna predpisa (lex specialis). Gre za splošno ureditev in pravno naravo dohodka, v konkretnem primeru denarnega dobroimetja na denarnem računu v postopkih osebnega stečaja. Tako ZFPPIPP, ki predstavlja podlago za generalno izvršbo in ZIZ, ki ureja postopek individualne izvršbe, sta predpisa, ki upoštevata spoštovanje ustavnih načel za varstvo pravic tako upnikov kot dolžnika. Upoštevajoč določila predpisov, ki urejata izvršbo in stečaj, mora biti postopek stečaja in izvršbe voden tako, da se realizirajo upnikove terjatve, pa vendarle ne za vsako ceno in ne na kakršen koli način. Spoštovano mora biti osebno dostojanstvo dolžnika in ustavna pravica do socialne varnosti. Slednje je v citiranih zakonih konkretizirano s številnimi določbami o omejitvah in oprostitvah izvršbe.6 Izraz načela varstva dolžnika so tako številne procesne garancije in strogi formalni in substančni pogoji za dovolitev in opravo izvršbe, s katerimi zakon varuje eksistenco dolžnika. Slednje izkazuje, da je upoštevanje dohodka za ugotavljanje materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v primeru osebnega stečaja upravičenca ali družinskega člana povsem podnormirano.

13. Ureditev nabora dohodkov v ZUPJS temelji na načelu, da je treba upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali so namenjeni kritju posebnih potreb. ZUPJS izhaja iz neto razpoložljivega dohodka. Pri presoji materialnega položaja posameznika oziroma družine so zato pomembni dohodki, s katerimi družina razpolaga v trenutku uveljavljanja pravice, kar je mogoče oceniti le med vložitvijo vloge in v kratkem obdobju pred tem. Zakon namreč zasleduje načelo, da je pri ugotavljanju upravičenosti do socialnega transferja treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerim družina dejansko razpolaga, ne glede na to ali so vir dohodnine ali ne.7 Stečajni dolžnik pa z denarnim dobroimetjem, ki je bilo prenešeno na fiduciarni račun upravitelja ne more razpolagati.

14. Osebni stečaj je postopek, v katerem prezadolžena oziroma nelikvidna fizična oseba poskuša dolgove poplačati s svojim premoženjem, za del dolgov pa lahko doseže odpust. Po prvem odstavku 381. člena ZFPPIPP je postopek osebnega stečaja dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe, dolžnikovo premoženje pa se po 226. členu ZFPPIPP preoblikuje v stečajno maso in se ga unovči s prodajo. Vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase se sprejemajo na fiduciarni denarni račun upravitelja (388. člen ZFPPIPP) kar pomeni, da stečajni dolžnik z dobroimetjem na računu, nad 2/3 prejemkov,8 ne more razpolagati. Osebni stečaj se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (382. člen ZFPPIPP). Drugi namen, ki pa ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, pa je v odpustu dolžnikovih obveznosti (399. člen ZFPPIPP). Zaradi zasledovanja teh ciljev se premoženje stečajnega dolžnika unovči s prodajo, vendar dolžnik s sredstvi od prodaje ne more razpolagati, saj so namenjena poplačilu upnikov. Po stališču pritožbenega sodišča bi bilo upoštevanje dohodka, s katerim upravičenec oziroma družinski člani, zaradi osebnega stečaja ne morejo razpolagati, v nasprotju z namenom 12. člena ZUPJS, ureditvijo in namenom osebnega stečaja ter nenazadnje z namenom obravnavanih pravic javnih sredstev.

15. Z razlogovanjem tožene stranke, pride lahko do izvotlitve pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS. Tako denarna socialna pomoč, kot varstveni dodatek ter pravice do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti storitev so pravice, ki so odvisne od lastnega dohodka tožeče stranke, ki se ugotavlja in ne sme biti višji od minimalnega dohodka. Vse navedene pravice zasledujejo cilj zagotoviti minimalna sredstva za človeka dostojno življenje posamezniku in družini, ki se zaradi objektivnih razlogov znajde pod pragom revščine. Ustavna pravica do socialne varnosti se uresničuje z zakonsko ureditvijo in drugimi predpisi na področju socialne varnosti zdravstvenega varstva in posebnega varstva določenih kategorij prebivalstva. Ustavno sodišče je večkrat ugotovilo, da ima posameznik ustavno pravico do minimalnih sredstev za življenje. Povezalo je določbe o socialni naravi države in pravico do socialne varnosti. Odločilo je, da je socialna država na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč.9 Omenilo je tudi zahtevo po ohranitvi minimalne socialne varnosti dolžnika10 v odločitvi Ustavnega sodišča v zadevi U-I-166/03, 11. 11. 2004, odl. US XIII, 22 in poudarilo, da določene ukrepe in pravice, ki zagotavljajo ustavno pravico do socialne varnosti oseb, ki zaradi starosti ali nezmožnosti za delo niso več sposobne ustvarjati dohodka ureja tudi zakon o socialno varstvenih prejemkih.11

16. Upoštevajoč obrazloženo je torej nesprejemljivo stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.

17. Neustrezno je sklicevanje na stališče Upravnega sodišča RS pri presoji brezplačne pravne pomoči,12 kjer je odločeno, da osebni stečaj ne predstavlja zakonsko dopustne izjeme. V tovrstnih postopkih se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, ki pa glede na naravo pravice ne more biti prirejena, v socialnem sporu uveljavljanim pravicam, katerih bistvo je varovano z ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS. Sicer pa je Vrhovno sodišče RS tudi v zvezi z uveljavljanjem brezplačne pravne pomoči že zavzelo stališče, da se del dohodka, ki gre v skladu s stečajno zakonodajo v stečajno maso in z njim ni mogoče razpolagati, pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva.13

18. Prav tako ni prepričljivo pritožnikovo razlogovanje, ko enači položaj razpoložljivega dobroimetja na računu po zasegu, na podlagi sklepa v osebnem stečaju in položajem, ki nastane po plačilu anuitete kredita oziroma plačilu trajnikov. V tem primeru pride do omejenega razpoložljivega zneska na računu, izključno na podlagi volje osebe, ki se samostojno odloča za te obremenitve. Postopek osebnega stečaja pa v svojem bistvu ne predstavlja enakovredno svobodne odločitve posameznika o tem, saj lahko predlog za začetek osebnega stečaja poda tudi upnik kot tretja oseba. V tem primeru stečajni dolžnik nima možnosti vpliva na začetek osebnega stečaja, v kolikor so podani pogoji, ki jih predpisuje ZFPPIPP. Pri primerjavi teh dveh položajev je bistveno, da ne gre za identična položaja, zaradi česar razlogovanje tožene stranke ne more biti uspešno.14 Nenazadnje je le takšna razlaga obravnavanih določb skladna z načelom pravične razdelitve javnih sredstev iz 2. člena ZUPJS.

19. Ker je glede na obrazloženo prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Postopek se je začel s sklepom St 899/2012 z dne 10. 5. 2012, končal pa s sklepom St 899/2012 z dne 12. 7. 2018. 2 Zakon, ki ureja dohodnino opredeljuje dohodke iz delovnega razmerja, Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, v nadaljevanju Zdoh-2) pa šteje kot dohodek iz delovnega razmerja tudi pokojnino (8.tč. Drugega odstavka 37. člena Zdoh-2). 3 Na katere se lahko seže z izvršbo. 4 Znesek min. plače za leto 2018 (Ur. l. RS št. 5/18) je 842,79 EUR, 76 % od tega zneska pa je 640,52 EUR. 5 Nad 76 % minimalne plače (za tožnika je glede na minimalno plačo za leto 2018, ta znesek 640,52 EUR. 6 Nekateri denarni prejemki so izvzeti iz izvršbe, na druge je mogoče seči samo v omejenem obsegu. 7 Predlog ZUPJS poročevalec DZ. št. 55 z dne 5. 5. 2010. 8 Na katere se lahko seže z izvršbo, vendar tako da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače. 9 Odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-330/97, 30. 11. 2000, odl. US IX, 281. 10 Eksistenčni minimum. 11 Denarna socialna pomoč je na primer namenjena vsem skupinam oseb, ki iz objektivnih razlogov ne ustvarjajo minimalnih sredstev za življenje. 12 Na pr. sodba I U 287/2019-8 z dne 5.3.2019. 13 Sklep VS RS X Ips 260/2017 z dne 3.7.2019. 14 Nenazadnje je nesprejemljiv preveč rigorozen pristop tožene stranke, da se domneva, da je postopek osebnega stečaja, vedno v neposredni vzročni zvezi s svobodno voljo posameznika oziroma gre toženka celo tako daleč, da implicira, da postopek osebnega stečaja predstavlja svobodno odločitev posameznika o tem kako želi urediti nadaljnjo finančno situacijo.