Jedro

Tretji toženec nima položaja enotnega in še manj enotnega nujnega sospornika. Enotni nujni sospornik bi bil le, če bi bil pogodbenik prodajnih pogodb. Če ima tretji toženec pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga prva oziroma druga tožena stranka, bi se jima na pasivni strani lahko pridružil kot stranski intervenient, ki ima pravico opravljati procesna dejanja (tudi vložiti pritožbo) v skladu z določilom prvega odstavka 201. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo in sklepom odločilo, da sta nični kupoprodajna pogodba z dne 20. 9. 2006 med J. L. in prvo toženo stranko ter kupoprodajna pogodba z dne 11. 7. 2007 med prvo in drugo toženo stranko. Ugovor tretje toženke z dne 14. 9. 2009 zoper sklep P 1677/2009-I z dne 2. 7. 2009 je zavrnilo. Ocenilo je, da prva pogodba med J. L. in prvo toženo stranko ne more imeti pravnih učinkov, ker je bila sklenjena s fiktivno osebo J. L., Ribnica, posledično pa je nična tudi kupoprodajna pogodba med prvo in drugo toženo stranko.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tretjega toženca zoper delno zamudno sodbo zavrglo z utemeljitvijo, da tretji toženec ni pravdna stranka glede zahtevkov, o katerih je bilo odločeno z delno zamudno sodbo, niti ni enotni nujni sospornik.

Navedbe revidenta

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je tretji toženec vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sklep o zavrženju pritožbe razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. Navaja, da so tožene stranke v konkretnem primeru enotni nujni sosporniki. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo ničnost kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med J. L. in prvim tožencem ter med prvim tožencem in drugim tožencem, to v nadaljevanju za tretjega toženca pomeni neveljavnost zavezovalnega posla, torej kupoprodajne pogodbe, ki jo je sklenil z drugim tožencem. Zaradi načela kavzalnosti ničnost zavezovalnega pravnega posla pripelje do neveljavnosti razpolagalnega pravnega posla – ničnosti intabulacijske klavzule. Ker bi lahko imeli omenjeni postopki za posledico povratno odvijanje lastninskega položaja vseh akterjev, je tretji toženec prepričan o obstoju enotnega nujnega sosporništva med vsemi udeleženimi pogodbeniki. Predmetni spor je mogoče rešiti samo na enak način za vse, zato se ti štejejo za enotno pravdno stranko. Pravdna dejanja tretjega toženca se morajo raztezati in veljati tudi za prva dva toženca. Glede na navedeno pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni. Drugostopenjsko sodišče se ni opredelilo do zatrjevanj tretjega toženca glede dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo. Nepojasnjena je ostala pritožbena navedba v zvezi s kupoprodajno pogodbo z dne 17. 10. 2007. Sklep o zavrženju je neobrazložen in pavšalen.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi tožnik s tožbo objektivno kumulira tri ugotovitvene zahtevke, in sicer zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 20. 9. 2006 med J. L. in prvim tožencem, pogodbe z dne 11. 7. 2007 med prvim in drugim tožencem in pogodbe z dne 14. 9. 2009 med drugim in tretjim tožencem. Prvi in drugi toženec sta enotna nujna sospornika glede drugega zahtevka, drugi in tretji toženec pa glede tretjega zahtevka. V primeru tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe že sam zakon (prvi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ) določa, da je spor mogoče rešiti le za vse pogodbene stranke, ki imajo zato položaj enotnih nujnih sospornikov.

7. Pritožbo lahko vložijo osebe, ki imajo procesno legitimacijo za to procesno dejanje, to so stranke oziroma njihovi zastopniki in pooblaščenci, pravni nasledniki stranke, stranski intervenient, če to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem (drugi odstavek 199. člena in četrti odstavek 201. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), in sosporniški intervenient, ki ima položaj enotnega sospornika (202. člen ZPP). Ni sporno, da tretji toženec ni stranka glede prvih dveh zahtevkov.

8. Prav tretji toženec tako nima položaja enotnega in še manj enotnega nujnega sospornika. Enotni nujni sospornik bi bil le, če bi bil pogodbenik prodajnih pogodb z dne 20. 9. 2006 oziroma 11. 7. 2007. Nedeljivost materialnopravnega razmerja, ki ima za posledico nujnost skupne tožbe in izključuje možnost različne sodbe zoper enotne nujne sospornike, je treba ločiti od pravnega interesa za izid pravde. Če ima tretji toženec pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga prva oziroma druga tožena stranka, bi se jima na pasivni strani lahko pridružil kot stranski intervenient (199. člen ZPP), ki ima pravico opravljati procesna dejanja (tudi vložiti pritožbo) v skladu z določilom prvega odstavka 201. člena ZPP.

9. Vrhovno sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).