Jedro

V predlogu za dopustitev revizije tožnica razlogov sodbe in s tem argumentov sodišča prve stopnje ne prereka. Opisuje le nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku izdaje druge odločbe. Tožnica tudi ni pojasnila, zakaj naj bi takojšnja izvršljivost inšpekcijske odločbe predstavljala ureditev, ki ni skladna z Ustavo RS. Zato tudi, če bi Vrhovno sodišče v tem delu predloga štelo, da je sklicevanje tožnice na Zakon o inšpekciji dela (ZID-1), ki v tej zadevi sploh ni bil in ni mogel biti uporabljen, le očitna pisna napaka, tožnica s predlogom ne more uspeti, saj predloga za dopustitev revizije ni ustrezno utemeljila.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-169/2015-15 z dne 3. 2. 2017. S to odločbo, izdano v ponovljenem postopku po sodbi sodišča prve stopnje III U 314/2015-5 z dne 25. 11. 2016, je ministrstvo zavrnilo predlog tožnice, da se za nično izreče odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-2871/2014/7 z dne 5. 6. 2015, s katero je bilo tožnici naloženo, da odstrani tam opisano nevarno gradnjo. Tožnica je uveljavljala ničnostne razloge iz 2., 3. in 6. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku., ki določajo, da se odločba izreče za nično, če bi lahko z izvršitvijo povzročila dejanje, ki je kazniv, kot tudi, če je sploh ni mogoče izvršiti in če je v njej nepravilnost, ki je po posebni zakonski določbi razlog za ničnost. 2. Upravno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da je tožnica kot inšpekcijska zavezanka pred izdajo izpodbijane odločbe izpolnila vse obveznosti, ki so ji bile naložene z odločbo, katere ničnost uveljavlja. Na tej podlagi je pritrdilo upravnemu organu, da uveljavljani ničnostni razlogi niso podani, in se pri tem sklicevalo tudi na obsežno sodno prakso. Tožnici je pojasnilo še, da bi uveljavljane nepravilnosti sicer lahko predstavljale kršitve zakona, ne predstavljajo pa ničnostnega razloga, saj bi morala biti taka posledica v zakonu izrecno določena.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanji: "Ali se lahko načelo izvršitve uporabi v breme zavezanki izpolnitve inšpekcijske odločbe, ko pa sama nezakonitost odločbe aprirori (pravilno: a priori) izhaja iz drugega materialnega predpisa in obstoji že v času izdaje odločbe upravnega organa prve stopnje, upoštevajoč dejstvo, da se odločba upravnega organa prve stopnje ne more izreči za nično?" in "Ali je določba ZID-1, ki med drugim določajo, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, skladna z Ustavo?". Navaja, da je ves čas postopka opozarjala inšpekcijski organ na nezakonitost odločbe, ker kot inšpekcijski zavezanci niso bili določeni vsi etažni lastniki. Dodaja, da je inšpekcijskemu organu predlagala, naj v ponovljenem postopku, v katerem je imel, na podlagi podatkov zbranih v prejšnjem in ponovljenem postopku, možnost prejšnjo odločbo pustiti v veljavi, jo odpraviti ali razveljaviti in nadomestiti z novo, to napako popravi, saj bi moral sam po uradni dolžnosti ugotoviti inšpekcijske zavezance. Sodišču očita bistveno kršitev določb postopka, ker nezakonitega akta ni odpravilo, ampak je z zavrnitvijo tožbe potrdilo njegovo nezakonitost. Navaja še, da je zaradi načela pravne države spoštovala odločbo inšpektorja, saj bi nasprotno pomenilo, da lahko oseba zoper katero izda inšpektor odločbo iz 16. člena ZID-1, sama odloči, ali jo bo upoštevala ali ne.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to je kot sredstva za zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoja prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. V predlogu mora zato predlagatelj natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Opredeliti mora torej pravni problem in na kratko obrazložiti razloge, zaradi katerih meni, da stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, Vrhovno sodišče predloga vsebinsko ne presoja, temveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrže. 6. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločba, s katero je bil zavrnjen predlog za izrek ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja. V predlogu za dopustitev revizije tožnica razlogov sodbe in s tem argumentov sodišča prve stopnje ne prereka. Opisuje le nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku izdaje druge odločbe (odločbe, ki naj bi se izrekal za nično) in ki bi po njenem mnenju morale biti upoštevane tudi v ponovljenem odločanju, o njenem predlogu za izrek ničnosti te odločbe.1 Tožnica tudi ni pojasnila, zakaj naj bi takojšnja izvršljivost inšpekcijske odločbe predstavljala ureditev, ki ni skladna z Ustavo RS. Zato tudi, če bi Vrhovno sodišče v tem delu predloga štelo, da je sklicevanje tožnice na Zakon o inšpekciji dela (ZID-1), ki v tej zadevi sploh ni bil in ni mogel biti uporabljen, le očitna pisna napaka, tožnica s predlogom ne more uspeti, saj predloga za dopustitev revizije ni ustrezno utemeljila.

7. Ker predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek istega člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 V tem delu tožnica enači odločanje v ponovljenim in v obnovljenim upravnem postopkom, ki sta dva procesno različno urejena postopka.