Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vloga predlagateljice je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje.
Predlog se zavrže.
1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka izpolniti preostali del dogovora z dne 14.3.2002 in tožnici dopustiti, da zgradi preostali del podpornega zidu, celotni zid utrdi s kamnito podlogo in v zvezi s tem pri Upravni enoti ... poda ustrezno soglasje za postavitev takega zidu, sicer bi soglasje nadomestila ta sodba. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo 5.650,31 EUR in odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Dopustitev predloga utemeljuje z zatrjevanjem in utemeljevanjem kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in zmotne uporabe materialnega prava.
4. Predlog ni popoln.
5. Dne 1. oktobra 2008 je začela veljati novela ZPP (Uradni list RS, št. 45/2008; v nadaljevanju:ZPP-D), s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člen ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena).
6. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP). Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim zahtevam pa predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagateljice je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln. Za nadaljnjo presojo utemeljenosti predloga pa bi morala predlagateljica izkazati tudi okoliščine, ki kažejo, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča. 7. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.