Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba II U 415/2014

ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.415.2014 Upravni oddelek

gozdno zemljišče odobritev pravnega posla predkupni upravičenec vrstni red predkupnih uravičencev
Upravno sodišče
2. september 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker v zadevi ni sporno, da nobeden od ponudnikov ne more biti predkupni upravičenec po ZG, se v primeru, kakršen je obravnavani (ko sta oba ponudnika uvrščena na isto mesto - kot drug kmet), vrstni red predkupnih upravičencev določi v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje odobril pravni posel, katerega predmet so gozdna zemljišča parc. št. 177/1, 201/0, 224/0 in 226/0 k.o. ..., sklenjen med A.A. kot prodajalcem in B.B. in C.C. kot kupcema in zavrnil odobritev pravnega posla glede istega predmeta sklenjenega s prodajno pogodbo opr. št. SV 338/2012 z dne 25. 4. 2012 med A.A. kot prodajalcem in tožečo stranko kot kupcem. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je A.A. dne 20. 3. 2012 dal ponudbo za prodajo v izreku odločbe navedenih gozdnih zemljišč, da je bila ponudba o prodaji gozdnega zemljišča objavljena na oglasni deski Upravne enote Gornja Radgona in na enotnem državnem portalu e uprave v času od 20. 3. 2012 do 19. 4. 2012, poslana je bila tudi Občini Apače in da so ponudbo o prodaji gozdnega zemljišča sprejeli tožeča stranka po zastopnici notarki D.D., kar je razvidno iz pisne izjave z dne 20. 3. 2012 in C.C. ter B.B., ki uveljavljata predkupno pravico nakupa kot drug kmet, kar je razvidno iz pisne izjave z dne 12. 4. 2012. V nadaljevanju pojasnjuje, da je tožeča stranka svojo izjavo o sprejemu ponudbe dopolnila dne 17. 5. 2012 in sicer je uveljavljala prednostno pravico nakupa kot neposredni sosed parc. št. 177/1, ki je naprodaj na podlagi Zakona o gozdovih (ZG) in kot drug kmet na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Tudi B.B. in C.C. sta svojo izjavo o sprejemu ponudbe dopolnila z izjavo, da uveljavljata predkupno pravico po ZG kot lastnika zemljišča, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja. Upravni organ prve stopnje v nadaljevanju navaja pravno podlago, ki je relevantna za odločitev v obravnavani zadevi in sicer deseti in enajsti odstavek 47. člena ZG, ki določa, da ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda, če te prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. V nadaljevanju ZG določa tudi, da se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe ZKZ, če ni s tem zakonom drugače določeno. Citira tudi določbo 23. člena ZKZ, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je upravni organ ugotovil, da tožeča stranka ne izpolnjuje prednostne pravice na podlagi ZG, saj nima v lasti gozdnega zemljišča, ima pa v lasti zemljišče parc. št. 95/4 - travnik in parc. št. 100/2 - vinograd, ki pa ne mejita na gozd, ki se prodaja. Iz potrdila o namenski rabi zemljišč je razvidno, da je parc. 100/2 opredeljena delno kot kmetijsko, delno kot stavbno zemljišče, parc. št. 95/4 pa je v celoti kmetijsko zemljišče. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožeča stranka ponudbe ni veljavno sprejela, kot to določa prvi odstavek 21. člena ZKZ (pisne izjave o sprejemu ponudbe ni poslala priporočeno s povratnico prodajalcu).

V zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ kot drug kmet, je upravni organ ugotovil, da tožeči stranki kmetijska dejavnost pomeni dopolnilno dejavnost, saj opravlja poklic voznika tovornega vozila in je to tudi glavni vir prihodka, ter da upoštevaje 24. člen ZKZ ne izpolnjuje pogojev za status kmeta.

Tudi za B.B. in C.C. je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujeta prednostne pravice po določbi desetega odstavka 47. člena ZG, saj nista lastnika gozdnega zemljišča, sta pa lastnika oz. solastnika kmetijskih zemljišč, ki pa ne mejijo na gozdne parcele, ki so predmet prodaje. V zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ pa je bilo ugotovljeno, da imenovanima kmetijska dejavnost pomeni glavni vir dohodka in da sta v času sprejema ponudbe izpolnjevala pogoje za status kmeta.

V postopku je bilo razčiščeno tudi vprašanje glede statusa zaščitene kmetije, v sklopu katere naj bi bile parcele, ki jih prodaja A.A. Ugotovljeno je bilo, da zemljišča ne izpolnjujejo pogojev za zaščiteno kmetijo in da se je plomba o zaščiti kmetije nanašala na že pokojno prejšnjo lastnico E.E. in se je zgolj na podlagi dedovanja prenesla na tožečo stranko. Na podlagi ugotovitev, da je promet z gozdnim zemljiščem potekal po postopku in na način, ki ga določajo 19, 20, 21 in 22. člen ZKZ, je upravna enota na podlagi prvega odstavka 19. člena ZKZ odobrila pravni posel med prodajalcem A.A. in B.B. ter C.C. in zavrnila odobritev pravnega posla med prodajalcem in tožečo stranko.

Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 33008-184/2013/2 z dne 1. 10. 2014. Pritrjuje odločitvi upravnega organa prve stopnje, da tožeča stranka ni veljavno sprejela ponudbe za nakup zemljišč glede na to, da v roku, ki mu ga je določil upravni organ za dopolnitev vloge z dokazilom o sprejemu ponudbe, le-tega ni predložil. Dodaja, da je obvestilo o ponudbi z dne 20. 4. 2012, na katerega se sklicuje tožeča stranka tožeči stranki drugostopni organ poslal na podlagi drugega odstavka 21. člena ZKZ, po katerem upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico obvesti o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku. Iz njega izhaja le to, da je tožeča stranka po notarki D.D. pri prvostopnem organu podala pisno izjavo o sprejemu ponudbe z dne 20. 3. 2012, ne pa tudi, da je pisno izjavo o sprejemu ponudbe, kot to določa prvi odstavek 21. člena priporočeno s povratnico poslal tudi prodajalcu. Sicer pa v obravnavanem primeru tudi če bi bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka ponudbo sprejela v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZKZ, upravni organ tega pravnega posla ne bi mogel odobriti. V postopku je bilo namreč pravilno ugotovljeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za uveljavljaje predkupne pravice v skladu z desetim odstavkom 47. člena ZG in 4. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ, saj njegova zemljišča niso gozdna zemljišča, z njimi ne meji na prodajana gozdna zemljišča in ne izpolnjuje pogojev za status kmeta.

Tožeča stranka s tožbo nasprotuje izpodbijani odločitvi predvsem glede ugotovitve, da tožeča stranka naj ne bi izkazala, da je ponudniku posredovala obvestilo o sprejemu ponudbe. Po presoji tožeče stranke te okoliščine naj ne bi bile pravno upoštevne. Navaja, da je pri odločitvi upravnega organa dopustno upoštevati le to, kar so sprejemniki ponudbe upravni enoti in ponudniku sporočili do izteka roka za sprejem ponudbe in to s čimer je bil ponudnik do vložitve vloge za odobritve pravnega posla seznanjen. Ne more pa sprejemnik ponudbe uveljavljati dejstev, ki jih v trenutku prejema ponudbe ni sporočil ne upravni enoti in ne ponudniku. Iz spisa namreč izhaja, da sta ponudbo sprejela dva kupca, ki imata oba enak vrstni red (drug kmet). Ponudnik A.A. je vedel, da nobeden od prejemnikov ponudbe ni solastnik, ne mejaš, ne zakupnik gozda, ki se prodaja. Zato je v skladu z določbami ZKZ pravočasno znotraj zakonskega roka izbral med navedenima prejemnikoma ponudbe, s katerim je realiziral sprejem ponudbe in realiziral prodajo gozdnih parcel in sicer s sklenitvijo pogodbe dne 25. 4. 2012. Zato zgolj zaradi varovanja položaja B.B. in C.C. upravni organ ne sme posegati v odločitev ponudnika in realiziran pravni posel med ponudnikom in tožečo stranko. Ne razume zakaj upravni organ bolj varuje B.B. in C.C. kot tožečo stranko glede na to, da ZG ne izključuje pravice drugih oseb, ki niso kmetje oz. jim kmetijska dejavnost ne predstavlja edine in glavne dejavnosti, da gospodarijo z gozdnimi zemljišči in imajo od tega koristi.

Zatrjuje tudi, da je upravni organ vodil postopek na netransparenten način, tako da tožeče stranke ni seznanil z vsemi dejstvi in okoliščinami na strani B.B. in C.C. Obstaja verjetnost, da gre za zlorabo pristojnosti v škodo tožeče stranke, s tem pa so kršene pravice do sodelovanja v postopku, načelo kontradiktornosti in načelo enakega varstva pravic. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da pravni posel sklenjen med prodajalcem A.A. in tožečo stranko sklenjen s prodajno pogodbo št. SV 338/2012 z dne 25. 4. 2012, katere predmet so gozdna zemljišča parc. št. 177/1, 201/0, 224/0 in 226/0, vse k.o. ... odobri in da pravni posel sklenjen med prodajalcem A.A. in kupcem B.B. in C.C., katerega predmet so prej navedena zemljišča, zavrne. V primeru, da sodišče tožbenemu zahtevku ne bo ugodilo, pa podredno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi, upravni enoti Gornja Radgona pa naloži, da v ponovnem postopku odloči o zahtevi tožeče stranke za odobritev pravnega posla po zgoraj navedeni prodajni pogodbi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeti stranki v tem upravnem sporu B.B. in C.C. v odgovoru na tožbo pritrjujeta izpodbijani odločitvi, navajata, da je tožena stranka ob odločanju o pritožbi zelo podrobno in argumentirano odgovorila na vse pritožbene argumente, ter predlagata, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o odobriti pravnega posla, sklenjenega med prodajalcem A.A. in kupcema B.B. in C.C., in zavrnitev pravnega posla sklenjenega s prodajno pogodbo opr. št. SV 338/2012 z dne 25. 4. 2012 med A.A. kot prodajalcem in tožečo stranko kot kupcem, katerega predmet so gozdna zemljišča parc. št. 177/1, 201/0, 224/0 in 226/0 k.o. ...

V zvezi s stališčem tožene stranke oz. upravnega organa prve stopnje, da tožeča stranka ni veljavno sprejela ponudbe, ker upravnemu organu ni predložila dokazila o tem, da je bila pisna izjava o sprejemu ponudbe priporočeno poslana s povratnico prodajalcu, sodišče pripominja, da v zvezi z navedenim vprašanjem obstaja obširna sodna praksa (npr. sodba Upravnega sodišča I U 38/2013 z dne 18. 6. 2013, sodba Vrhovnega sodišča X Ips 737/2008 z dne 24. 11. 2010, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 21/2012 z dne 23. 5. 2012 ..), v skladu s katero je določba 21. člena ZKZ o pošiljanju izjave po pošti priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti namenjena predvsem varovanju sprejemnika ponudbe. Povratnica namreč omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe sprejel, če bi bila ta okoliščina med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna, kar pa v obravnavani zadevi ni. Iz upravnega spisa in med strankami ni sporno, da je upravna enota pravočasno sprejela njegov sprejem ponudbe, da je prodajalec sprejel ponudbo, pa izhaja tudi iz tega, da je s tožečo stranko sklenil glede predmeta prodaje navedenih parcel prodajno pogodbo opr. št. SV 338/2012 z dne 25. 4. 2012. Če torej ni sporno, da sta tako upravni organ kot tudi prodajalec sprejem ponudbe prejela pred potekom zakonskega roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, torej ni mogoče šteti, da so bile glede tega kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan prodajalcu s povratnico.

Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena. Iz podatkov spisa je razvidno, da niti tožeča stranka niti prizadeta stranka v tem upravnem sporu nista prednostna upravičenca do nakupa gozda v skladu z določbo desetega odstavka 47. člena ZG in navedena okoliščina v tem postopku tudi ni sporna. Sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo prvostopnega organa, da je oba prejemnika ponudbe štela kot predkupna upravičenca po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ kot drugi kmet in da predstavlja kmetijska dejavnost tožeči stranki dodatno dejavnost (da je njen glavni vir dohodka prevozništvo), med tem ko prizadeti stranki kmetijska dejavnost predstavlja edino in glavno dejavnost. Zato je prvostopni organ tudi po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je pri preizkusu, ali kupca izpolnjujeta pogoje za uveljavljanje predkupne pravice kot drugi kmet, upošteval obseg pridelave kmetijskih pridelkov kmetijskih gospodarstev oz. kmetij ponudnikov. Kot je pravilno navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi, se tudi v postopku prodaje gozdnih zemljišč in uveljavljanja prednostne pravice smiselno uporabljajo določbe ZKZ, razen če ZG ne določa drugače. Ker v zadevi ni sporno, da nobeden od ponudnikov ne more biti predkupni upravičenec po ZG, se v primeru kot je obravnavani (ko sta oba ponudnika uvrščena na isto mesto - kot drug kmet) vrstni red predkupnih upravičencev določi v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ. In po 1. točki drugega odstavka citiranega člena ima med kmeti, ki so uvrščeni na isto mesto prednost kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Tožeča stranka pa ugotovitvi, da ji kmetijska dejavnost ne predstavlja edine oziroma glavne dejavnosti, v tožbi ne ugovarja. Glede na navedeno so zato tožbeni ugovori glede tega, da se je prodajalec lahko prosto odločil o tem, s kom od prejemnikov ponudbe bo realiziral pogodbo (saj ponudnika nista predkupna upravičenca po ZG), neutemeljeni.

Sodišče zavrača tudi pavšalen tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo pravil postopka, ki naj bi bila storjena s tem, da je upravi organ ni seznanil z dejstvi in okoliščinami na strani prizadete stranke. Iz listin upravnega spisa izhaja, da so bile stranke postopka (torej tudi tožeča stranka) seznanjene z vsemi ugotovitvami upravnega organa v obravnavani zadevi, da jim je bila dana tudi možnost, da se o teh ugotovitvah izjavijo, in da so to možnost tudi izkoristile.

Ker je sodišče na podlagi obrazloženega ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia