Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Samo navedba revizijskih razlogov brez konkretnega pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede dovoljenosti se sklicuje na pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper 2. in 3. točko izreka odločbe Republike Slovenije, Upravne enote Gornja Radgona, št. 330-867/2012-28 z dne 29. 8. 2013. Z izpodbijanima točkama navedene odločbe je bilo odločeno, da se odobri pravni posel, katerega predmet so gozdna zemljišča parc. št. 1, 2, 3 in 4, vse k.o. V., sklenjen med A. A. kot prodajalcem in B. B. ter C. B. kot kupcema (2. točka izreka) in da se zavrne odobritev pravnega posla glede istega predmeta, ki je bil sklenjen s prodajno pogodbo z dne 25. 4. 2012 med A. A. kot prodajalcem in revidentom kot kupcem (3. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 3308-184/2013/2 z dne 1. 10. 2014, zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Odločitev upravnih organov in sodišča prve stopnje temelji na 4. točki prvega odstavka in na 1. točki drugega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr.: odločbe in sklepa Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).
5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, pojasnjenem v prejšnji točki te obrazložitve, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja revident namreč ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
8. Revident vprašanja, ki naj bi bilo bistveno za odločitev v tej zadevi, sploh ne konkretizira. Brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po tej določbi (enako Vrhovno sodišče v svojih odločbah npr. X Ips 429/2011, X Ips 99/2013, X Ips 152/2013, X Ips 197/2013).
9. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Revidentu je treba tudi pojasniti, da določbe ZUS-1, ki urejajo postopek z revizijo, jasno razmejujejo pogoje za dovoljenost revizije, in razloge, s katerimi je mogoče v reviziji izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe Upravnega sodišča. Iz narave pravnega sredstva, še posebej ker gre za izredno pravno sredstvo, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva - revident izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo vsebinsko obravnavo (tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009). Restriktiven pristop pri presoji izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije je utemeljen tudi s pomenom instituta pravnomočnosti, katerega pomen poudarja tudi Ustava (158. člen), zato je v pravnomočne sodne odločbe mogoče posegati le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008). Vrhovno sodišče je zato v svojih številnih odločbah sprejelo stališče, da navedba revizijskih razlogov brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča(1) .
11. Ker revident ni izkazal uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
(1) Odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013, X Ips 254/2013 in druge.