Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o zvišanju na prvi stopnji sojenja določene (znižane) preživnine.

Izrek

I. V delu, ki se nanaša na drugo toženko, se predlog zavrže. II. Glede dela pravnomočne odločitve, ki se nanaša na prvo toženko, se revizija dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o zvišanju na prvi stopnji sojenja določene (znižane) preživnine.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se preživnina, ki jo je tožnik dolžan plačevati za preživljanje prve in druge toženke na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 99/2009 z dne 17. 9. 2009 v zneskih 140,00 EUR za prvo toženko in 170,00 EUR za drugo toženko za čas od 1. 4. 2009 dalje, ki je bila nazadnje valorizirana na 150,47 EUR mesečno za prvo toženko in na 182,72 EUR za drugo toženko, z dnem 10. 9. 2015 zniža na 100,00 EUR mesečno za prvo toženko in na 130,00 EUR za drugo toženko; v preostalem, to je za znižanje preživnine od 1. 9. 2015 do 10. 9. 2015, se tožbeni zahtevek zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženk delno ugodilo in izpodbijano sodbo tako spremenilo, da se namesto določene preživnine "100,00 EUR" mesečno za prvo toženko in "130,00 EUR" mesečno za drugo toženko določi preživnina "150,00 EUR" mesečno za prvo toženko in "150,00 EUR" mesečno za drugo toženko; sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj, (1) ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ko je, sklicujoč se na enakomerno porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja, čeprav je navedeno pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, spremenilo njegovo sodbo in zvišalo na prvi stopnji določeno (znižano) preživnino; (2) ali gre za kršitev določb pravdnega postopka, ker je višje sodišče kot odločilno dejstvo ali razlog za spremembo sodbe sodišča prve stopnje navedlo, da to narekuje enakomerna razdelitev preživninskega bremena med oba roditelja (na vsakega polovica), čeprav je enakomerno razdelitev preživninskih stroškov med oba roditelja upoštevalo že sodišče prve stopnje; (3) ali gre za bistveno kršitev določb ZPP, ker sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o tem, da se od ugotovljenih preživninskih potreb toženk najprej odštejejo njuni prihodki in se zgolj razlika deli med oba roditelja. Meni, da je višje sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe ZPP. Sodišče druge stopnje je prezrlo, da se je za enakomerno (enako) razporeditev preživninske obveznosti odločilo že sodišče prve stopnje. Ob identičnem dejanskem stanju (o ugotovljenih preživninskih potrebah toženk in preživninskih zmožnostih staršev) in enaki uporabi materialnega prava (da se preživninsko breme razdeli med oba roditelja tako, da vsak nosi polovico preživninskih stroškov, oziroma da se preživninsko breme enakomerno porazdeli med oba roditelja) je odločilo o (znižani) preživnini drugače, čeprav za to ni imelo niti dejanske niti pravne podlage. S tem je napačno uporabilo določbo 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), hkrati pa bistveno kršilo določbe ZPP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma v nasprotju z razlogi sodbe sodišča prve stopnje (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Razlika med sodbama torej ni v tem, da sodišče prve stopnje ne bi enakomerno porazdelilo preživninskega bremena, temveč v tem, da je sodišče prve stopnje od ugotovljenih preživninskih potreb toženk, ki jih je kot pravilne sprejelo tudi pritožbeno sodišče, najprej odštelo njune prihodke in ugotovilo, da finančno breme staršev znaša 141,00 EUR za prvo toženko in 243,00 EUR za drugo toženko, v nadaljevanju pa je te preostale preživninske stroške enakomerno (dejansko je večje breme naložilo tožniku) porazdelilo med roditelja tako, da je tožniku naložilo plačevanje preživnine za prvo toženko v višini 100,00 EUR, za drugo toženko pa v višini 130,00 EUR, razliki v višini 41,00 EUR in 113,00 EUR pa bremenita njuno mamo. Sodba sodišča druge stopnje o tem, da se od ugotovljenih preživninskih potreb obeh hčerk odštejejo njuni prihodki (razlika pa deli med oba roditelja) nima razlogov, zato je ni moč preizkusiti.

4. Predlog v delu, ki se nanaša na drugo toženko, ni dovoljen; v delu, ki se nanaša na prvo toženko, pa je utemeljen.

5. Pri preživninskih terjatvah gre za bodoče dajatve, ki se ponavljajo. Za te se v skladu s 40. členom ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Predlagatelj je vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe opredelil za prvo in drugo toženko skupno v znesku 4.200,00 EUR, in sicer kot seštevek mesečne razlike (70,00 EUR) med na prvi in drugi stopnji sojenja določeno preživnino za obe skupaj (230,00 EUR in 300,00 EUR) za obdobje petih let. Vrhovno sodišče poudarja, da je preživnina določena (znižana) za vsako preživninsko upravičenko posebej, pri čemer ti nista enotni (primerjaj 196. člen ZPP), temveč (zgolj) navadni sospornici (primerjaj 195. člen ZPP). Pri sosporništvu gre zmeraj za združitev več pravd v skupni postopek, pri čemer procesnopravna razmerja kljub skupnemu razpravljanju in odločanju ohranijo vsako svojo identiteto; imamo jih toliko, kolikor je oseb na eni pravdni strani. Vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno. V obravnavanem primeru imamo opravka s subjektivno kumulacijo (združevanjem procesnih subjektov) na pasivni strani; obstaja toliko pravnih razmerij, kolikor je subjektov na njej. Za presojo, katera zahteva za pravno varstvo pride v poštev, je v smislu drugega odstavka 41. člena ZPP toliko relevantnih zahtevkov, kot je toženk. V primeru subjektivne kumulacije pri denarnih zahtevkih ni seštevanja vrednosti posameznih tožbenih zahtevkov;1 podlage za to ni ne v določbah 41. člena ZPP ne v določilu petega odstavka 367. člena istega zakona.2 Razlika med na prvi in drugi stopnji sojenja določeno preživnino za prvo toženko je 50,00 EUR, kar za obdobje petih let znese 3.000,00 EUR, za drugo toženko pa 20,00 EUR oziroma v obdobju petih let (zgolj) 1.200,00 EUR, kar ne presega praga iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče v delu, ki se nanaša na drugo toženko, zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnomočne odločitve, ki se nanaša na prvo toženko, in sicer glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 Izjemi sta enotno sosporništvo in solidarnost obveznosti oziroma terjatve, ko je vrednost spornega predmeta lahko le en(otn)a. 2 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 222/2010 z dne 13. 6. 2011, II Ips 236/2011 z dne 2. 8. 2012, II DoR 245/2009 z dne 3. 3. 2011, II DoR 232/2012 z dne 7. 2. 2013 in številne druge.