Jedro

Razlogi, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil v obdobju dveh let od izvršljivosti sodbe, so na njegovi strani (bil je in je na prestajanju zaporne kazni po drugih sodbah), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da se izrečena zaporna kazen izvrši s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazen zapora šestih mesecev, izrečena obsojenemu Z. D. s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 15499/2013 z dne 4.12.2013, ki je postala pravnomočna 20.1.2014, v celoti izvrši s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.

Proti takemu sklepu je vložil pritožbo obsojenec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter „spremeni v izreku kazni v družbeno koristna dela, ki bi jih izvršil po sedanji prestani kazni po napotitvi sodišča“.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo pritožbene navedbe in razloge izpodbijanega sklepa ter ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ima podlago v osmem in enajstem odstavku 86. člena KZ-1. Iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 izhaja, da se delo v splošno korist kot način izvršitve izrečene zaporne kazni lahko opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe, kot je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Nadalje enajsti odstavek 86. člena KZ-1 določa, med drugim, da se izrečena kazen zapora izvrši, če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist. Pritožbene navedbe, ki imajo pretežno naravo pojasnjevanja, zakaj je izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist primerna, zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa ne morejo izpodbiti. Dejstvo je, da obsojenec dela v splošno korist, kot je bilo odločeno s sodbo sodišča prve stopnje z dne 4.12.2013, ki je postala pravnomočna 20.1.2014, ni opravil, obdobje dveh let od izvršljivosti sodbe, ko mora biti delo v splošno korist opravljeno, pa je že poteklo. Razlogi, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil v prej navedenem roku so na njegovi strani (bil je in je na prestajanju zaporne kazni po drugih sodbah), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da se izrečena zaporna kazen izvrši s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).