Jedro

Naš pravni red daje varstvo tudi posrednemu posestniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja posesti, vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov ter na povračilo stroškov postopka zavrnilo. Ugotovilo je, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožeča stranka pa v roku, ki ga je določilo, tožbe ni ustrezno popravila. Proti sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov ne zatrjuje, predlaga pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bila mladoletni tožnici v zadnjih 30 dneh dvakrat motena pot do njene parcele. Enkrat je bila v družbi očeta, enkrat pa sama. Obakrat je bil na delu sporne poti parkiran osebni avto tožene stranke tako, da ji je bil onemogočen normalen prehod poti. Tudi mladoletna tožnica je izvrševala dejansko oblast nad stvarjo in je zato aktivno legitimirana v sporu. Pritožba je utemeljena. Po določbi 2. odstavka 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur. list SFRJ št. 6/80, P. 20/80 in 36/90) ima posest stvari tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, kateremu je iz naslova užitka, stanovanjske pogodbe, zakupa, shranjevanja, posodbe ali iz kakšnega drugega pravnega posla dal stvar v neposredno posest (posredna posest). Naš pravni red torej daje posestno varstvo tudi posrednemu posestniku. Za ustanovitev posredne posesti zadošča volja strank. Posredni posestnik ima posestno zaščito po 75. členu ZTLR tudi v primeru, če nima neposredne dejanske oblasti nad stvarjo. Gre za njegov ekonomski interes, dejanska oblast nad stvarjo pa je fiktivna. Varstvo je dano iz ekonomskih in praktičnih razlogov, zaradi varovanja njegovih interesov (povzeto po Tone Frantar, Stvarno pravo, Gospodarski vestnik Ljubljana 1993, stran 302 in 303). Po navedenem je sodišče prve stopnje nepravilno oz. vsaj prehitro zaključilo, da tožnica ni legitimirana za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, ne glede na to, ali drži pritožbena trditev, da je tudi mld. tožnica kot lastnica gospodujočega zemljišča izvajala neposredno dejansko oblast nad potjo in da je bila pri tem motena. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo o zahtevku meritorno odločiti (3. točka 365. člena ZPP).