Jedro

Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v K. je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev neveljavnosti pogodbe o izpolnitvi z dne 23.4.2002 opr.št. SV ter zavrnilo zahtevek, da je vknjižba lastninske pravice na podlagi navedene pogodbe neveljavna, da se izbriše vknjižba lastninske pravice na toženca in hkrati vzpostavi predhodno zemljiškoknjižno stanje. Iz razlogov sodbe izhaja, da je bila pogodba med pravno prednico tožnikov in I.V. v zvezi s tožbo toženca pravnomočno razveljavljena, hkrati pa je sodišče naložilo I.V. sklenitev kupoprodajne pogodbe s tožencem. Sodba je bila izvršena tako, da sta I.V. in toženec 23.4.2002 sklenila pogodbo o izpolnitvi. Ker pogodbe med pravno prednico tožnikov in I.V. ni več, tožniki nimajo pravnega interesa na ugotovitev neveljavnosti pogodbe o izpolnitvi, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo. Glede zahtevka po izbrisni tožbi pa je sodišče ugotovilo, da tožniki zanjo niso aktivno legitimirani in je njihov zahtevek zavrnilo.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in v pritožbi navaja, da ni resnična trditev, da naj bi bila kupoprodajna pogodba kdajkoli razveljavljena. Z drugostopno sodbo je bilo odločeno, da mora tožena stranka, I.V., izstaviti pravni prednici tožnikov listino za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, revizija pa je bila zavrnjena. Tožeča stranka ima torej celo pravnomočno sodbo, s katero lahko izkazuje svoj pravni interes v zadevi. S tem, ko sta I.V. in toženec sklenila sporno pogodbo, sta izigrala sodišče in tožečo stranko, kar bi sodišče moralo upoštevati pri razsoji te zadeve in sankcionirati tako ravnanje. V času, ko je prišlo do vpisa toženca v zemljiško knjigo, je bila celo na spornih nepremičninah vpisana prepoved obremenitve in odsvojitve in tudi zato vknjižba ni bila zakonito opravljena. Predlaga spremembo tožbe, tako da se zahtevku v celoti ugodi ter toženi stranki naloži v plačilo vse stroške postopka, tudi pritožbenega.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka prerekala navedbe pritožbe, predvsem pa, da se tožeča stranka le spreneveda, ker je bila kupoprodajna pogodba med njo in I.V. pravnomočno razveljavljena.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navedba, da je bila z revizijo potrjena sodba sodišča prve stopnje, da mora prodajalec I.V. izstaviti tožnikom listino za vpis v zemljiško knjigo, je protispisna. V zadevi P1 je prvostopno sodišče res najprej s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na izstavitev listine in zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi na razveljavitev pogodbe med pravno prednico tožnikov in I.V., vendar je bila ta sodba razveljavljena. V ponovljenem postopku je sodišče zavrnilo zahtevek na ugotovitev lastninske pravice pravne prednice tožnikov in zahtevek na izstavitev listine. Ta sodba je postala pravnomočna, revizija zoper njo je bila zavrnjena. Povedano pomeni, da tožniki niso niti lastniki sporne nepremičnine, niti nimajo nasproti prodajalcu I.V. obligacijskega zahtevka na izstavitev listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. V postopku opr.št. P2 Okrajnega sodišča v S. pa je bila pogodba, sklenjena med pravno prednico tožnikov in I.V., poleg tega pravnomočno razveljavljena, revizija zoper to sodbo pa zavrnjena. Ker je bil torej razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. Pravni interes je po določbi 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) procesna predpostavka za ugotovitveno tožbo. Če ta predpostavka ni izpolnjena, tožba ni dopustna in jo je potrebno zavreči. Odločitev prvostopnega sodišča, da zavrže tožbo v delu, v katerem tožniki zahtevajo ugotovitev neveljavnosti pogodbe, je zato pravilna. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Po določbi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je aktivno legitimiran za izbrisno tožbo samo tisti, ki mu je bila z zatrjevano neveljavno vknjižbo kršena kakšna pravica na nepremičnini. Tožeča stranka na sporni nepremičnini ob upoštevanju obeh zgoraj citiranih pravnomočnih sodb nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana. Odločitev prvostopnega sodišča, da njen zahtevek zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrne, je zato pravilna.

Pritožbeno sodišče je sodbo preverilo še z vidika pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker takih kršitev ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 154. člena ZPP za tožečo stranka (ki s pritožbo ni uspela) in na določbi 155. člena ZPP za toženo stranko (saj z odgovorom na pritožbo ni prispevala k razjasnitvi zadeve).